[Agor] FW: simpozij BOETIJ - dediščina in izziv

Mon Dec 3 23:34:40 CET 2012

Spoštovani kolegi, 

tole bi gotovo marsikoga med vami zanimalo...

Lep začetek veselega decembra, 

Nada Grošelj 

From:
gorazd.kocijancic at nuk.uni-lj.si
Subject: simpozij BOETIJ - dediščina
in izziv 
Date: Mon, 3 Dec 2012 12:17:41 +0000
To: 

Spoštovani,

vljudno vabljeni na simpozij »Boetij - dediščina in izziv«, ki
spremlja prvi slovenski prevod Boetijeve Tolažbe filozofije (prev. G.
Kocijančič, Ljubljana: NUK 2012) in razstavo Boetij in Tolažba
filozofije. Simpozij bo naslednji torek, 11. 12. 2012, potekal v
Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani,
Turjaška 1. Prosim vas, da vabilo posredujete prijateljem, ki bi jih
simpozij utegnil zanimati. 

Lep pozdrav, 

 Gorazd Kocijančič

PROGRAM 

9.00 Pozdrav ravnateljice NUKa, Mateje Komel-Snoj in dr.
Alena Širce, direktorja Inštituta za preučevanje krščanskega
izročila 

9.05 Uvodno predavanje: 

DR. GIOVANNI GRANDI: ŽALOST
ZARADI IZGUBE IN POTI TOLAžBE. SOOčENJE NEKATERIH MISELNIH VZORCEV
(predavanje bo v italijanščini, na voljo bo slovenski prevod)

Povzetek: Postaviti v središče besedila idejo "tolažbeˮ pomeni
predvsem priznati, da je sleherni človek - in ne samo nekateri izmed
ljudi - v stanju, ki kliče po tolažbi. Človeško stanje - v večji
ali manjši meri - zaznamuje jok. Toda če je izkušnja _žalosti zaradi
izgube _nekaj, kar zadeva vsakega izmed nas in če gre za stanje, ki je
v nasprotju s tem, kar sami želimo - namreč ravno obratno, doseči in
ohraniti dobro -, potem iz tega izhaja vprašanje, _od kod bi lahko
prišla tolažba in v čem bi lahko obstajala. _Prispevek postavlja
Boetijevo _Tolažbo filozofije_ glede tega vprašanja v dialog z
Aristotelom in predvsem s Tomažem Akvinskim. 

*** 

9. 45 DR. IGOR
KAMPERLE: SEVERIN BOETIJ - ZADNJI FILOZOF ANTIKE IN PRVI FILOZOFSKI
MISLEC SREDNJEGA VEKA. PRENOS LAIčNEGA ZNANJA KOT OSNOVE ZA TUDIJ
NAJVIJIH STVARI. 

Povzetek: Boetij je živel v težkem in zapletenem
času konca antike in vsesplošnega upada kulture in znanja. Tudi sam je
- gotovo po krivici - dočakal tragični konec. Njegovo intelektualno
delo je zaradi tega toliko bolj dragoceno, saj nastopa kot posrednik
filozofskega znanja, v katerem imajo osrednje mesto izvirne duhovne
vrednote, ki jih je kot zadnji filozof antike in prvi mož srednjega
veka prepoznaval v moči človekovega spoznanja in v novi krščanski
veri. 

10.15 DR. MIRAN PELIč: POLITIK IN LAIKI TEOLOG V POZNI ANTIKI.
BOETIJEVA KRISTOLOGIJA IN TRINITARIčNA TEOLOGIJA MED POLITIKO,
FILOZOFIJO IN LAIKO TEOLOGIJO 

PAVZA 15 minut 

10.30 DR. JURIJ SNOJ:
GLASBA V SKLOPU SKLOPU KVADRIVIALNIH DISCIPLIN 

Povzetek: V uvodu v
svojo Aritmetiko je Boetij zapisal, da predstavlja študij aritmetike,
glasbe, geometrije in astronomije »štiripotje«, na katerega se mora
odpraviti vsakdo, ki se želi dokopati do zanesljivejšega razumevanja
stvari. Ta izjava je po eni strani napoved srednjeveškega curriculuma,
vendar ima še eno razsežnost. Pozorno branje Boetijeve knjige o glasbi
pokaže, da Boetij v ontološkem smislu ne vidi razločka med intervali,
ki so izhodišče vse glasbe, in razmerji, ki jih točno ni mogoče
izraziti drugače kot s števili. Ob spoznanju, da je vse, kar se dojema
s čuti, v določenih medsebojnih odnosih in razmerjih (ki jih je
mogoče izraziti le s števili), se svet zvočnosti in glasbe kaže kot
skriti vidik čutom dostopne resničnosti. Kot tak ni nekaj obrobnega,
temveč nekaj, prek česar je človek usodno povezan s svetom. 

11.00
BORIS INIGOJ: OD TOLAžBE FILOZOFIJE K TOLAžBI GLASBE IN TEOLOGIJE 

POVZETEK: O Boetijevi predsmrtni zaobrnitvi filozofije h muzični
ubranosti poezij in temeljnim vprašanjem teologije pričuje že
prosimetrična zgradba avtorjeve Tolažbe filozofije. Kljub začetni
odvrnitvi od presladke spevnosti Muz namreč tudi sama gospa Filozofija
svoj terapevtski nagovor duhovno oslabelemu jetniku zastavi v ritmično
ubrani izmenjavi dialektičnega razpravljanja z blagozvočnimi
spodbudami, ki navsezadnje doseže vrh prav v radikalnem prevpraševanju
skrivnosti sobivanja Božje Previdnosti in človekove svobodne volje. Ta
zaobrnitev se z vidika srednjeveškega redovniškega ali - kar v tistem
času pomeni isto - filozofskega življenja kaže kot eshatološka
zaobrnitev od povnanjene ločenosti spevno muzične in razpravljalno
kontemplativne drže k molitveno ponotranjeni ubranosti glasu z umom in
uma z Bogom. Koliko nas ta zaobrnitev od tolažbe filozofije k tolažbi
glasbe in teologije lahko nagovori še danes? 

11.30 MAG. PETRA JAGER:
SMRT IN RESNICA. BOETIJEVA _TOLAžBA _MED AVTOBIOGRAFSKO PRIPOVEDJO IN
TELEOLOGIJO 

Povzetek: Ena temeljnih predpostavk avtobiografskega
diskurza je posebno razmerje do _resnice_. Pišoči jaz zavzame to
pripovedno perspektivo z namenom izpovedati _resnico _o svojem
življenju. Zato se avtobiografska pisava vselej konstituira v Drugem in
je po svojem bistvu etično razmerje. Za _Tolažbo_, ki je nastala v
zaporu, ko je Boetij čakal na svojo usmrtitev, je vprašanje resnice
vprašanje preživetja. Kaj je tisto, kar ostaja? Pisava kot mesto
soočenja s škandalom krivične smrti nas nagovarja predvsem kot
etično dejanje, kot poslednja možnost - ne le rešiti svojo čast,
ugled in spomin -, temveč (p)ostati moralni subjekt. Vznik subjekta pa
se zgodi prav v premeni avtobiografske pripovedi v teleologijo, brez
osebne odrešitve, kot klic k nepomirljivi Skrivnosti. 

12.00 DR. SONJA
SVOLJAK: : MAYROVA LJUBLJANSKA IZDAJA BOETIJEVE DE CONSOLATIONE
PHILOSOPHIAE 

Povzetek: Prispevek podaja kratek pregled ozadja nastanka
ljubljanske izdaje Boetijeve De consolatione philosophiae. Osredotoča
se na posebnosti izdaje, kot so uredniški in drugi dodatki, ter
okoliščine izida. 

12.15 MILOSAV GUDOVIć: USODA žANRA. OD HVALNICE
DO TOLAžBE IN NAZAJ. 

 Povzetek: Avtor podaja rekonstrukcijo
duhovnozgodovinske poti, ki se zrcali v transformaciji književne zvrsti
od antike prek srednjega veka do modernosti. 

 12.30 DR. NATAA GOLOB:
PODOBJE BOETIJEVIH ROKOPISOV V NJEGOVEM čASU IN POZNEJE 

Povzetek:
Rokopis Ms 51 v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice je sicer
nastal ok. 1470, vendar ureditev besedila razkriva, da gre za prepis po
poznokarolinški predlogi. Posebej zgovorna je naslovna stran s
poudarjeno oblikovanimi črkami, kakršne so v 9. in 10. stoletju
uporabili, če so hoteli pokazati svoje poznavanje poznorimskih
slavnostnih napisov. - Srednjeveški rokopisi se niso povsem izognili
slikarskim razlagam besedila in osrednji motiv, dialog med Boetijem in
Filozofijo, je v osnovi metamorfoza v antični umetnosti pogostega
sožitja med avtorjem in njegovo muzo, navdihom. Prispevek se torej
sklene z nekaterimi primerjavami kompozicijsko vzporednih del. 

13.00
GORAZD KOCIJANčIč: PARMENID IN BOETIJ 

Povzetek: Avtor v prispevku
argumentira, da sledi Parmenida v Boetijevi _Tolažbi filozofije_
kažejo na globljo, morda celo odločilno strukturno povezavo med
Eletatovo pesnitvijo in poznoantičnim besedilom: _Consolatio_ se kaže
kot po-vzetje temeljnega uvida in strukture predsokratskega besedila. Se
začetek in konec antične misli sklepata v krog? 

13.30 DR. VID SNOJ:
ORFEJ V BOETIJEVI _TOLAžBI FILOZOFIJE___ 

_POVZETEK: _Boetij, po
mnenju mnogih zadnji antični filozof, je _Tolažbo filozofije_ napisal
med obsodbo na smrt, s katero sta se nenadoma pretrgala njegova bogata
politična kariera in srečno življenje, ter izvršitvijo te obsodbe.
Delo je po svoji osnovni literarni obliki dialog. Ta teče med jetnikom,
ki ima prepoznavne avtorjeve poteze, in Filozofijo, ki se pojavi v
ječi, da bi mu v njegovi letargiji s spomnjenjem na to, kaj je
filozofija, s katero se je nekoč ukvarjal, hkrati pomagala priklicati
iz pozabe, kdo je on sam. Filozofija se v svojem platonskem bistvu
pokaže kot skrb za smrt, za »ločitev duše od telesa« (_Fajdon_
67d), in človek kot duša, s tem da Filozofija jetniku riše rešitev
iz položaja, v katerem je, z novoplatonsko potjo vrnitve duše v Eno. V
dialogu med Filozofijo in jetnikom se ves čas prepletajo prvine
različnih literarnih zvrsti in celo proza s poezijo. V tem
_prosimetrumu_ ima posebno mesto pesem o Orfeju. Filozofija, ki pesem
izgovarja, pri prepripovedovanju zgodbe o Orfejevem spustu v podzemlje
črpa iz rimskih pesnikov, z naslovitvijo na vzpenjajoče se, s katero
okviri svoje prepripovedovanje, pa se spet naveže na Platona, na
znamenito prispodobo o votlini iz njegove _Države_. Orfejevo ozrtje po
Evridiki, poglavitna Vergilijeva inovacija v pesniškem mitu o Orfeju,
postane spričevalo pogubne navezanosti na čutni svet in Orfejeva
zgodba spodbuda _ex negativo_ za vzpenjajoče se iz sveta. Vendar jetnik
ne sledi načrtu Filozofije. Zapeljuje jo v zmeraj nove digresije, ki
peljejo stran od zarisane poti, in na koncu _Tolažbe filozofije_
umolkne ter iz pogovora izgine. V tem molku se po najnovejših razlagah
dela naznanja Boetijeva krščanska drža. In v Orfejevem ozrtju je
mogoče uzreti predložek zanjo: čeprav jetnik ne zavrne Filozofije in
njenega naprej navzgor, vendarle gleda tudi nazaj. Toda k čemu se
ozira? 

14.00 - 15.25 PAVZA 

15.30 DR. ALEN IRCA: BOETIJ V STAREJI
SLOVENSKI LITERATURI 

Povzetek: Boetij je veliko ime evropske
literature. Res pa je, da so ga nekdaj cenili bolj kot danes, ko ga
bržkone poznajo le klasični filologi in filozofi. Toda ta "obskuren"
avtor se pojavlja tudi v "obskurni" literaturi, kakršen je slovenski
literarni barok (če to sploh je literatura?). Vendar glede na to, da so
se v slovenskem jeziku iz te dobe ohranile bolj ali manj samo pridige,
ki sicer tudi najbolj spominjajo na "Literaturo", kakršno imamo radi
danes, se poraja sum, da Boetij v teh tekstih spada "samo" v bazen
navedkov brezprizivnih avtoritet iz katehetskih kompendijev
potridentinske Cerkve. Je Boetij v slovenski literaturi splavljen že na
samem začetku ali pa lahko morebitna odkritja starinskih
"intertekstualij" vendarle razgrnejo nov "literarni" svet, ki ga danes
vztrajno pozabljamo? 

16.00 DR. DAMJAN HLEDE: 'POSODA ZA čAST' - O
POLITIčNIH RAZSEžNOSTIH DARITVE PRI SEVERINU BOETIJU IN GIUSEPPEJU
DOSSETTIJU 

Povzetek: Boetij se kot obsojeni jetnik, na poslednji
postaji svojega življenja, _ex post _ ozira nazaj na prehojeno pot in
išče ter opredeljuje smisel svojega krščanskega etosnega delovanja;
Dossetti _ex ante_, a s pogledom na poslednje stvari, išče in se
odloča o smislu istega delovanja, ki kulminira v zgodnji prekinitvi
aktivne politike in posvetitvi nič manj politično relevantnemu
meniškemu življenju. V obeh primerih gre za izkušnjo daritve, ki je
sad izkustvenega iskanja Modrosti in uresničevanja Smisla. Daritve, ki
- napojena s simbolno razsežnostjo realnosti - kaže na možno obzorje
tega, kar je, onkraj zgodovinsko kontingentnih, časovnih in prostorskih
koordinat, vredno imenovati politično dejanje. 

16.30 DR. BORIS
VEZJAK. INDUKCIJA PRI BOETIJU IN ARISTOTELU 

Povzetek: Po Aristotelu je
indukcija splošno znanje onstran čutne zaznave, izpeljano iz množice
primerov znanja o posameznem, pridobljenih na čutnozaznavni način.
Vendar se zdi, da za Aristotela indukcija (epagoge) vključuje več od
tega - terja tudi neko razlago s postavljenimi hipotezami. Boetij se je
v svojem latinskem prevodu »Prve analitike« in drugih Aristotelovih
logiških del moral soočiti z nekaterimi dvoumnostmi, ki sledijo iz
Aristotelove koncepcije, pa tudi s posledicami neenotne rabe. Prispevek
zato primerja in analizira razlike v Boetijevi in Aristotelovi obravnavi
indukcije. 

*** 

Sklepno predavanje: 

17.00 DR. MARKO URIč: JE
FILOZOFIJA DANDANES E TOLAžNICA? 

Povzetek: Izhajajoč iz Boetijeve
»tolažbe filozofije« in iz prepričanja, da je filozofija v svojem
bistvu in poslanstvu vselej _philosophia perennis_, se avtor v prispevku
sprašujem, v katerem pomenu je dandanes filozofija lahko še
»tolažnica«. V našem času, ko se večji del filozofov usmerja v
družbeno kritično mišljenje, se filozofija tolažnica marsikomu kaže
zgolj kot ideologija neke z dejanskostjo sveta sprijaznjene in
politično nemočne »nesrečne zavesti« - vendar je takšno stališče
sámo ideološko, saj izhaja iz paraheglovskega ideologema, da je um
dokončno in nepreklicno »ujet« v (človeški) zgodovini. Toda tista
globlja, »presežna« tolažba filozofije ni preprosto v izenačenju
uma in dejanskosti, še manj v nekem fatalističnem sprijaznjenju s
svetom, kakršen pač je, temveč je njena presežnost na _poti duha_,
v_ iskanju smisla_ bivanja, tako duše kot polisa in slednjič tudi
kozmosa. Tolažba filozofije, v katero avtor osebno verjame, tudi ni v
pričakovanju nekega eshatološko-metafizičnega télosa, marveč je v
_večno_ (čeprav ne vedno) odprti »jasnini« sveta: v platonsko uzrtem
»sončnem« duhu, ki spoznavajočega in živečega vseskozi »preseva«
in vselej znova tolaži, opogumlja in navdihuje. 

-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/agor/attachments/20121203/17d89e62/attachment-0001.html>
-------------- next part --------------
A non-text attachment was scrubbed...
Name: BOETIJ SIMPOZIJ PROGRAM.docx
Type: application/vnd.openxmlformats-officedocument.wordprocessingml.document
Size: 25576 bytes
Desc: not available
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/agor/attachments/20121203/17d89e62/attachment-0001.bin>