<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN">
<html><body>
<p>Spoštovani kolegi,</p>
<p>tole bi gotovo marsikoga med vami zanimalo...</p>
<p>Lep začetek veselega decembra,</p>
<p>Nada Grošelj</p>
<p>From: gorazd.kocijancic@nuk.uni-lj.si<br />Subject: simpozij BOETIJ - dedišÄina in izziv <br />Date: Mon, 3 Dec 2012 12:17:41 +0000<br />To: <br /><br /></p>
<div dir="ltr">
<div>
<div class="ecxWordSection1">
<p class="ecxMsoNormal">Spoštovani,</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">vljudno vabljeni na simpozij »Boetij – dedišÄina in izziv«, ki spremlja prvi slovenski prevod Boetijeve TolaĹžbe filozofije (prev. G. Kocijančič,  Ljubljana: NUK 2012) in razstavo Boetij in TolaĹžba filozofije. Simpozij bo naslednji torek, 11. 12. 2012, potekal v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjiĹžnice v Ljubljani, Turjaška 1.  Prosim vas, da vabilo posredujete prijateljem, ki bi jih simpozij utegnil zanimati.</p>
<p class="ecxMsoNormal">Lep  pozdrav,</p>
<p class="ecxMsoNormal">                   Gorazd Kocijančič</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><strong><span style="font-size: 16pt;">PROGRAM</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 16pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">9.00 Pozdrav ravnateljice NUKa, Mateje Komel-Snoj  in dr. Alena Širce, direktorja Inštituta za preučevanje kršÄanskega izročila</p>
<p class="ecxMsoNormal">9.05                                                        Uvodno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Giovanni Grandi: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Ĺ˝alost zaradi izgube in poti tolaĹžbe. Soočenje nekaterih miselnih vzorcev</span></strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">  (predavanje bo v italijanšÄini, na voljo bo slovenski prevod)</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Povzetek: </span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Postaviti v središÄe besedila idejo “tolaĹžbeËŽ pomeni predvsem priznati, da je sleherni Älovek – in ne samo nekateri izmed ljudi – v stanju, ki kliče po tolaĹžbi. ÄŒloveško stanje – v večji ali manjši meri -  zaznamuje jok. Toda Äe je izkušnja <em>Ĺžalosti zaradi izgube </em>nekaj, kar zadeva vsakega izmed nas in Äe gre za stanje, ki je v nasprotju s tem, kar sami Ĺželimo – namreč ravno obratno,  doseči in ohraniti dobro -, potem iz tega izhaja vprašanje, <em>od kod bi lahko prišla tolaĹžba in v Äem bi lahko obstajala. </em>Prispevek postavlja Boetijevo <em>TolaĹžbo filozofije</em> glede tega vprašanja v dialog z Aristotelom in predvsem s TomaĹžem Akvinskim.</span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal">9. 45 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Igor Škamperle: <span style="color: black;">Severin Boetij – zadnji filozof antike in prvi filozofski mislec srednjega veka. Prenos laičnega znanja kot osnove za študij najvišjih stvari.</span></span><span style="color: black;"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="color: black;">Povzetek: </span><span style="color: black; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Boetij je Ĺživel v teĹžkem in zapletenem Äasu konca antike in vsesplošnega upada kulture in znanja. Tudi sam je -   gotovo po krivici - dočakal tragični konec. Njegovo intelektualno delo je zaradi tega toliko bolj dragoceno, saj nastopa kot posrednik filozofskega znanja, v katerem imajo osrednje mesto izvirne duhovne vrednote, ki jih je kot zadnji filozof antike in prvi moĹž srednjega veka prepoznaval v moči Älovekovega spoznanja in v novi kršÄanski veri.</span><span style="color: #1f497d; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="color: #1f497d;"> </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText">10.<span style="font-size: 12pt;">15 <strong>dr. Miran Špelič:  Politik in laiški teolog v pozni antiki. Boetijeva kristologija in trinitarična teologija med politiko, filozofijo in laiško teologijo</strong></span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">PAVZA  15 minut</p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">10.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Jurij Snoj: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Glasba v sklopu sklopu kvadrivialnih disciplin</span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">Povzetek: </span><span style="font-size: 8pt;">V uvodu v svojo Aritmetiko je Boetij zapisal, da predstavlja študij aritmetike, glasbe, geometrije in astronomije »štiripotje«, na katerega se mora odpraviti vsakdo, ki se Ĺželi dokopati do zanesljivejšega razumevanja stvari. Ta izjava je po eni strani napoved srednjeveškega curriculuma, vendar ima še eno razseĹžnost. Pozorno branje Boetijeve knjige o glasbi pokaĹže, da Boetij v ontološkem smislu ne vidi razločka med intervali, ki so izhodišÄe vse glasbe, in razmerji, ki jih točno ni mogoče izraziti drugače kot s števili. Ob spoznanju, da je vse, kar se dojema s Äuti, v določenih medsebojnih odnosih in razmerjih (ki jih je mogoče izraziti le s števili), se svet zvočnosti in glasbe kaĹže kot skriti vidik Äutom dostopne resničnosti. Kot tak ni nekaj obrobnega, temveč nekaj, prek Äesar je Älovek usodno povezan s svetom.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">11.00  </span><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Boris Šinigoj:  </span></strong><strong><span style="font-size: 12pt;">Od tolaĹžbe filozofije k tolaĹžbi glasbe in teologije</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;">            Povzetek: </span></strong><span style="font-family: 'Minion Pro','serif'; font-size: 9pt;">O Boetijevi predsmrtni zaobrnitvi filozofije h muzični ubranosti poezij in temeljnim vprašanjem teologije pričuje Ĺže prosimetrična zgradba avtorjeve TolaĹžbe filozofije. Kljub začetni odvrnitvi od presladke spevnosti Muz namreč tudi sama gospa Filozofija svoj terapevtski nagovor duhovno oslabelemu jetniku zastavi v ritmično ubrani izmenjavi dialektičnega razpravljanja z blagozvočnimi spodbudami, ki navsezadnje doseĹže vrh prav v radikalnem prevpraševanju skrivnosti sobivanja BoĹžje Previdnosti in Älovekove svobodne volje. Ta zaobrnitev se z vidika srednjeveškega redovniškega ali – kar v tistem Äasu pomeni isto – filozofskega Ĺživljenja kaĹže kot eshatološka zaobrnitev od povnanjene ločenosti spevno muzične in razpravljalno kontemplativne drĹže k molitveno ponotranjeni ubranosti glasu z umom in uma z Bogom. Koliko nas ta zaobrnitev od tolaĹžbe filozofije k tolaĹžbi glasbe in teologije lahko nagovori še danes?</span><span style="font-family: 'Minion Pro','serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal">11.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">mag. Petra Jager:  Smrt in resnica. Boetijeva <em>TolaĹžba </em>med avtobiografsko pripovedjo in teleologijo</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 10pt;">Ena temeljnih predpostavk avtobiografskega diskurza je posebno razmerje do <em>resnice</em>. Pišoči jaz zavzame to pripovedno perspektivo z namenom izpovedati <em>resnico </em>o svojem Ĺživljenju. Zato se avtobiografska pisava vselej konstituira v Drugem in je po svojem bistvu etično razmerje.  Za <em>TolaĹžbo</em>, ki je nastala v zaporu, ko je Boetij Äakal na svojo usmrtitev, je vprašanje resnice vprašanje preĹživetja. Kaj je tisto, kar ostaja? Pisava kot mesto soočenja s škandalom krivične smrti nas nagovarja predvsem kot etično dejanje, kot poslednja moĹžnost – ne le rešiti svojo Äast, ugled in spomin –, temveč (p)ostati moralni subjekt. Vznik subjekta pa se zgodi prav v premeni avtobiografske pripovedi v teleologijo, brez osebne odrešitve, kot klic k nepomirljivi Skrivnosti.</span></p>
<br /> <br />
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Sonja  Svoljšak: : Mayrova ljubljanska izdaja Boetijeve De consolatione philosophiae</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 9pt;">Prispevek podaja kratek pregled ozadja nastanka ljubljanske izdaje Boetijeve De consolatione philosophiae. Osredotoča se na posebnosti izdaje, kot so uredniški in drugi dodatki, ter okolišÄine izida.</span>  </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.15 <strong><span style="font-size: 12pt;">Milosav Gudović:  Usoda Ĺžanra. Od hvalnice do tolaĹžbe in nazaj</span>.</strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">                Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor podaja rekonstrukcijo duhovnozgodovinske poti, ki se zrcali v transformaciji knjiĹževne zvrsti od antike prek srednjega veka do modernosti</span><span style="font-size: 10pt;">.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
12.30 <strong>dr. Nataša Golob:  <span style="color: black;">Podobje Boetijevih rokopisov v njegovem Äasu in pozneje </span></strong><br />
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Rokopis Ms 51 v zbirki Narodne in univerzitetne knjiĹžnice je sicer nastal ok. 1470, vendar ureditev besedila razkriva, da gre za prepis po poznokarolinški predlogi. Posebej zgovorna je naslovna stran s poudarjeno oblikovanimi Ärkami, kakršne so v 9. in 10. stoletju uporabili, Äe so hoteli pokazati svoje poznavanje poznorimskih slavnostnih napisov. – Srednjeveški rokopisi se niso povsem izognili slikarskim razlagam besedila in osrednji motiv, dialog med Boetijem in Filozofijo, je v osnovi metamorfoza v antični umetnosti pogostega soĹžitja med avtorjem in njegovo muzo, navdihom. Prispevek se torej sklene z nekaterimi primerjavami kompozicijsko vzporednih del.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 10pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">13.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">Gorazd Kocijančič: Parmenid in Boetij</span> </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor v prispevku argumentira, da sledi Parmenida v Boetijevi <em>TolaĹžbi filozofije</em> kaĹžejo na globljo, morda celo odločilno  strukturno povezavo med Eletatovo pesnitvijo in poznoantičnim besedilom: <em>Consolatio</em> se kaĹže kot po-vzetje temeljnega uvida in strukture predsokratskega besedila. Se začetek in konec antične misli sklepata v krog?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;">13.30<strong> </strong><strong><span style="line-height: 150%; font-size: 12pt;">dr. Vid Snoj:  Orfej v Boetijevi <em>TolaĹžbi filozofije</em></span><em></em></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; line-height: 150%; text-indent: 35.4pt;"><strong><em>Povzetek: </em></strong><span style="line-height: 150%; font-size: 8pt;">Boetij, po mnenju mnogih zadnji antični filozof, je <em>TolaĹžbo filozofije</em> napisal med obsodbo na smrt, s katero sta se nenadoma pretrgala njegova bogata politična kariera in srečno Ĺživljenje, ter izvršitvijo te obsodbe. Delo je po svoji osnovni literarni obliki dialog. Ta teče med jetnikom, ki ima prepoznavne avtorjeve poteze, in Filozofijo, ki se pojavi v ječi, da bi mu v njegovi letargiji s spomnjenjem na to, kaj je filozofija, s katero se je nekoč ukvarjal, hkrati pomagala priklicati iz pozabe, kdo je on sam. Filozofija se v svojem platonskem bistvu pokaĹže kot skrb za smrt, za »ločitev duše od telesa« (<em>Fajdon</em> 67d), in Älovek kot duša, s tem da Filozofija jetniku riše rešitev iz poloĹžaja, v katerem je, z novoplatonsko potjo vrnitve duše v Eno. V dialogu med Filozofijo in jetnikom se ves Äas prepletajo prvine različnih literarnih zvrsti in celo proza s poezijo. V tem <em>prosimetrumu</em> ima posebno mesto pesem o Orfeju. Filozofija, ki pesem izgovarja, pri prepripovedovanju zgodbe o Orfejevem spustu v podzemlje Ärpa iz rimskih pesnikov, z naslovitvijo na vzpenjajoče se, s katero okviri svoje prepripovedovanje, pa se spet naveĹže na Platona, na znamenito prispodobo o votlini iz njegove <em>DrĹžave</em>. Orfejevo ozrtje po Evridiki, poglavitna Vergilijeva inovacija v pesniškem mitu o Orfeju, postane spričevalo pogubne navezanosti na Äutni svet in Orfejeva zgodba spodbuda <em>ex negativo</em> za vzpenjajoče se iz sveta.  Vendar jetnik ne sledi načrtu Filozofije. Zapeljuje jo v zmeraj nove digresije, ki peljejo stran od zarisane poti, in na koncu <em>TolaĹžbe filozofije</em> umolkne ter iz pogovora izgine. V tem molku se po najnovejših razlagah dela naznanja Boetijeva kršÄanska drĹža. In v Orfejevem ozrtju je mogoče uzreti predloĹžek zanjo: Äeprav jetnik ne zavrne Filozofije in njenega naprej navzgor, vendarle gleda tudi nazaj. Toda k Äemu se ozira?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;"><strong>14.00 – 15.25  PAVZA </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">15.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Alen Širca: Boetij v starejši slovenski literaturi</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij je veliko ime evropske literature. Res pa je, da so ga nekdaj cenili bolj kot danes, ko ga brĹžkone poznajo le klasični filologi in filozofi. Toda ta "obskuren" avtor se pojavlja tudi v "obskurni" literaturi, kakršen je slovenski literarni barok (če to sploh je literatura?). Vendar glede na to, da so se v slovenskem jeziku iz te dobe ohranile bolj ali manj samo pridige, ki sicer tudi najbolj spominjajo na "Literaturo", kakršno imamo radi danes, se poraja sum, da Boetij v teh tekstih spada "samo" v bazen navedkov brezprizivnih avtoritet iz katehetskih kompendijev potridentinske Cerkve. Je Boetij v slovenski literaturi splavljen Ĺže na samem začetku ali pa lahko morebitna odkritja starinskih "intertekstualij" vendarle razgrnejo nov "literarni" svet, ki ga danes vztrajno pozabljamo?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">16.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Damjan Hlede:  'Posoda za Äast' - O političnih razseĹžnostih daritve pri Severinu Boetiju in Giuseppeju Dossettiju</span></strong></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij  se kot obsojeni jetnik, na poslednji postaji svojega Ĺživljenja,  <em>ex post </em> ozira nazaj na prehojeno pot in išÄe ter opredeljuje smisel svojega kršÄanskega etosnega delovanja; Dossetti <em>ex ante</em>, a s pogledom na poslednje stvari, išÄe in se odloča o smislu  istega delovanja, ki kulminira v zgodnji prekinitvi aktivne politike in posvetitvi nič manj politično relevantnemu meniškemu Ĺživljenju. V obeh primerih gre za izkušnjo daritve, ki je sad izkustvenega  iskanja Modrosti in uresničevanja Smisla. Daritve, ki – napojena s simbolno razseĹžnostjo realnosti – kaĹže na moĹžno obzorje tega, kar je, onkraj zgodovinsko kontingentnih, Äasovnih in prostorskih koordinat, vredno imenovati politično dejanje. </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">16.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Boris Vezjak.</span></strong><span style="font-size: 12pt;"> <strong>Indukcija pri Boetiju in Aristotelu</strong></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Po Aristotelu je indukcija splošno znanje onstran Äutne zaznave, izpeljano iz mnoĹžice primerov znanja o posameznem, pridobljenih na Äutnozaznavni način. Vendar se zdi, da za Aristotela indukcija (epagoge) vključuje več od tega – terja tudi neko razlago s postavljenimi hipotezami. Boetij se je v svojem latinskem prevodu »Prve analitike« in drugih Aristotelovih logiških del moral soočiti z nekaterimi dvoumnostmi, ki sledijo iz Aristotelove koncepcije, pa tudi s posledicami neenotne rabe. Prispevek zato primerja in analizira razlike v Boetijevi in Aristotelovi obravnavi indukcije.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt; margin-left: 141.6pt;">Sklepno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal">17.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Marko Uršič: Je filozofija dandanes še tolaĹžnica?</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Izhajajoč iz Boetijeve »tolaĹžbe filozofije« in iz prepričanja, da je filozofija v svojem bistvu in poslanstvu vselej <em>philosophia perennis</em>, se avtor v prispevku sprašujem, v katerem pomenu je dandanes filozofija lahko še »tolaĹžnica«. V našem Äasu, ko se večji del filozofov usmerja v druĹžbeno kritično mišljenje, se filozofija tolaĹžnica marsikomu kaĹže zgolj kot ideologija neke z dejanskostjo sveta sprijaznjene in politično nemočne »nesrečne zavesti« – vendar je takšno stališÄe sámo ideološko, saj izhaja iz paraheglovskega ideologema, da je um dokončno in nepreklicno »ujet« v (človeški) zgodovini. Toda tista globlja, »preseĹžna« tolaĹžba filozofije ni preprosto v izenačenju uma in dejanskosti, še manj v nekem fatalističnem sprijaznjenju s svetom, kakršen pač je, temveč je njena preseĹžnost na <em>poti duha</em>, v<em> iskanju smisla</em> bivanja, tako duše kot polisa in slednjič tudi kozmosa. TolaĹžba filozofije, v katero avtor osebno verjame,  tudi ni v pričakovanju nekega eshatološko-metafizičnega télosa, marveč je v <em>večno</em> (čeprav ne vedno) odprti »jasnini« sveta: v platonsko uzrtem »sončnem« duhu, ki spoznavajočega in Ĺživečega vseskozi »preseva« in vselej znova tolaĹži, opogumlja in navdihuje. </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
</div>
</div>
</div>
<p> </p>
<div> </div>
</body></html>