<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN">
<html><body>
<p>Spoštovani kolegi,</p>
<p>tole bi gotovo marsikoga med vami zanimalo...</p>
<p>Lep zaÄetek veselega decembra,</p>
<p>Nada Grošelj</p>
<p>From: gorazd.kocijancic@nuk.uni-lj.si<br />Subject: simpozij BOETIJ - dedišÄina in izziv <br />Date: Mon, 3 Dec 2012 12:17:41 +0000<br />To: <br /><br /></p>
<div dir="ltr">
<div>
<div class="ecxWordSection1">
<p class="ecxMsoNormal">Spoštovani,</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">vljudno vabljeni na simpozij »Boetij – dedišÄina in izziv«, ki spremlja prvi slovenski prevod Boetijeve TolaĹžbe filozofije (prev. G. KocijanÄiÄ, Ljubljana: NUK 2012) in razstavo Boetij in TolaĹžba filozofije. Simpozij bo naslednji torek, 11. 12. 2012, potekal v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjiĹžnice v Ljubljani, Turjaška 1. Prosim vas, da vabilo posredujete prijateljem, ki bi jih simpozij utegnil zanimati.</p>
<p class="ecxMsoNormal">Lep pozdrav,</p>
<p class="ecxMsoNormal"> Gorazd KocijanÄiÄ</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><strong><span style="font-size: 16pt;">PROGRAM</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 16pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">9.00 Pozdrav ravnateljice NUKa, Mateje Komel-Snoj in dr. Alena Širce, direktorja Inštituta za preuÄevanje kršÄanskega izroÄila</p>
<p class="ecxMsoNormal">9.05 Uvodno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Giovanni Grandi: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Ĺ˝alost zaradi izgube in poti tolaĹžbe. SooÄenje nekaterih miselnih vzorcev</span></strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> (predavanje bo v italijanšÄini, na voljo bo slovenski prevod)</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Povzetek: </span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Postaviti v središÄe besedila idejo “tolaĹžbeËŽ pomeni predvsem priznati, da je sleherni Älovek – in ne samo nekateri izmed ljudi – v stanju, ki kliÄe po tolaĹžbi. Äloveško stanje – v veÄji ali manjši meri - zaznamuje jok. Toda Äe je izkušnja <em>Ĺžalosti zaradi izgube </em>nekaj, kar zadeva vsakega izmed nas in Äe gre za stanje, ki je v nasprotju s tem, kar sami Ĺželimo – namreÄ ravno obratno, doseÄi in ohraniti dobro -, potem iz tega izhaja vprašanje, <em>od kod bi lahko prišla tolaĹžba in v Äem bi lahko obstajala. </em>Prispevek postavlja Boetijevo <em>TolaĹžbo filozofije</em> glede tega vprašanja v dialog z Aristotelom in predvsem s TomaĹžem Akvinskim.</span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal">9. 45 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Igor Škamperle: <span style="color: black;">Severin Boetij – zadnji filozof antike in prvi filozofski mislec srednjega veka. Prenos laiÄnega znanja kot osnove za študij najvišjih stvari.</span></span><span style="color: black;"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="color: black;">Povzetek: </span><span style="color: black; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Boetij je Ĺživel v teĹžkem in zapletenem Äasu konca antike in vsesplošnega upada kulture in znanja. Tudi sam je - gotovo po krivici - doÄakal tragiÄni konec. Njegovo intelektualno delo je zaradi tega toliko bolj dragoceno, saj nastopa kot posrednik filozofskega znanja, v katerem imajo osrednje mesto izvirne duhovne vrednote, ki jih je kot zadnji filozof antike in prvi moĹž srednjega veka prepoznaval v moÄi Älovekovega spoznanja in v novi kršÄanski veri.</span><span style="color: #1f497d; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="color: #1f497d;"> </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText">10.<span style="font-size: 12pt;">15 <strong>dr. Miran ŠpeliÄ: Politik in laiški teolog v pozni antiki. Boetijeva kristologija in trinitariÄna teologija med politiko, filozofijo in laiško teologijo</strong></span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">PAVZA 15 minut</p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">10.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Jurij Snoj: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Glasba v sklopu sklopu kvadrivialnih disciplin</span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">Povzetek: </span><span style="font-size: 8pt;">V uvodu v svojo Aritmetiko je Boetij zapisal, da predstavlja študij aritmetike, glasbe, geometrije in astronomije »štiripotje«, na katerega se mora odpraviti vsakdo, ki se Ĺželi dokopati do zanesljivejšega razumevanja stvari. Ta izjava je po eni strani napoved srednjeveškega curriculuma, vendar ima še eno razseĹžnost. Pozorno branje Boetijeve knjige o glasbi pokaĹže, da Boetij v ontološkem smislu ne vidi razloÄka med intervali, ki so izhodišÄe vse glasbe, in razmerji, ki jih toÄno ni mogoÄe izraziti drugaÄe kot s števili. Ob spoznanju, da je vse, kar se dojema s Äuti, v doloÄenih medsebojnih odnosih in razmerjih (ki jih je mogoÄe izraziti le s števili), se svet zvoÄnosti in glasbe kaĹže kot skriti vidik Äutom dostopne resniÄnosti. Kot tak ni nekaj obrobnega, temveÄ nekaj, prek Äesar je Älovek usodno povezan s svetom.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">11.00 </span><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Boris Šinigoj: </span></strong><strong><span style="font-size: 12pt;">Od tolaĹžbe filozofije k tolaĹžbi glasbe in teologije</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;"> Povzetek: </span></strong><span style="font-family: 'Minion Pro','serif'; font-size: 9pt;">O Boetijevi predsmrtni zaobrnitvi filozofije h muziÄni ubranosti poezij in temeljnim vprašanjem teologije priÄuje Ĺže prosimetriÄna zgradba avtorjeve TolaĹžbe filozofije. Kljub zaÄetni odvrnitvi od presladke spevnosti Muz namreÄ tudi sama gospa Filozofija svoj terapevtski nagovor duhovno oslabelemu jetniku zastavi v ritmiÄno ubrani izmenjavi dialektiÄnega razpravljanja z blagozvoÄnimi spodbudami, ki navsezadnje doseĹže vrh prav v radikalnem prevpraševanju skrivnosti sobivanja BoĹžje Previdnosti in Älovekove svobodne volje. Ta zaobrnitev se z vidika srednjeveškega redovniškega ali – kar v tistem Äasu pomeni isto – filozofskega Ĺživljenja kaĹže kot eshatološka zaobrnitev od povnanjene loÄenosti spevno muziÄne in razpravljalno kontemplativne drĹže k molitveno ponotranjeni ubranosti glasu z umom in uma z Bogom. Koliko nas ta zaobrnitev od tolaĹžbe filozofije k tolaĹžbi glasbe in teologije lahko nagovori še danes?</span><span style="font-family: 'Minion Pro','serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal">11.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">mag. Petra Jager: Smrt in resnica. Boetijeva <em>TolaĹžba </em>med avtobiografsko pripovedjo in teleologijo</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 10pt;">Ena temeljnih predpostavk avtobiografskega diskurza je posebno razmerje do <em>resnice</em>. PišoÄi jaz zavzame to pripovedno perspektivo z namenom izpovedati <em>resnico </em>o svojem Ĺživljenju. Zato se avtobiografska pisava vselej konstituira v Drugem in je po svojem bistvu etiÄno razmerje. Za <em>TolaĹžbo</em>, ki je nastala v zaporu, ko je Boetij Äakal na svojo usmrtitev, je vprašanje resnice vprašanje preĹživetja. Kaj je tisto, kar ostaja? Pisava kot mesto sooÄenja s škandalom kriviÄne smrti nas nagovarja predvsem kot etiÄno dejanje, kot poslednja moĹžnost – ne le rešiti svojo Äast, ugled in spomin –, temveÄ (p)ostati moralni subjekt. Vznik subjekta pa se zgodi prav v premeni avtobiografske pripovedi v teleologijo, brez osebne odrešitve, kot klic k nepomirljivi Skrivnosti.</span></p>
<br /> <br />
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Sonja Svoljšak: : Mayrova ljubljanska izdaja Boetijeve De consolatione philosophiae</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 9pt;">Prispevek podaja kratek pregled ozadja nastanka ljubljanske izdaje Boetijeve De consolatione philosophiae. OsredotoÄa se na posebnosti izdaje, kot so uredniški in drugi dodatki, ter okolišÄine izida.</span> </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.15 <strong><span style="font-size: 12pt;">Milosav GudoviÄ: Usoda Ĺžanra. Od hvalnice do tolaĹžbe in nazaj</span>.</strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"> Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor podaja rekonstrukcijo duhovnozgodovinske poti, ki se zrcali v transformaciji knjiĹževne zvrsti od antike prek srednjega veka do modernosti</span><span style="font-size: 10pt;">.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
12.30 <strong>dr. Nataša Golob: <span style="color: black;">Podobje Boetijevih rokopisov v njegovem Äasu in pozneje </span></strong><br />
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Rokopis Ms 51 v zbirki Narodne in univerzitetne knjiĹžnice je sicer nastal ok. 1470, vendar ureditev besedila razkriva, da gre za prepis po poznokarolinški predlogi. Posebej zgovorna je naslovna stran s poudarjeno oblikovanimi Ärkami, kakršne so v 9. in 10. stoletju uporabili, Äe so hoteli pokazati svoje poznavanje poznorimskih slavnostnih napisov. – Srednjeveški rokopisi se niso povsem izognili slikarskim razlagam besedila in osrednji motiv, dialog med Boetijem in Filozofijo, je v osnovi metamorfoza v antiÄni umetnosti pogostega soĹžitja med avtorjem in njegovo muzo, navdihom. Prispevek se torej sklene z nekaterimi primerjavami kompozicijsko vzporednih del.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 10pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">13.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">Gorazd KocijanÄiÄ: Parmenid in Boetij</span> </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor v prispevku argumentira, da sledi Parmenida v Boetijevi <em>TolaĹžbi filozofije</em> kaĹžejo na globljo, morda celo odloÄilno strukturno povezavo med Eletatovo pesnitvijo in poznoantiÄnim besedilom: <em>Consolatio</em> se kaĹže kot po-vzetje temeljnega uvida in strukture predsokratskega besedila. Se zaÄetek in konec antiÄne misli sklepata v krog?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;">13.30<strong> </strong><strong><span style="line-height: 150%; font-size: 12pt;">dr. Vid Snoj: Orfej v Boetijevi <em>TolaĹžbi filozofije</em></span><em></em></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; line-height: 150%; text-indent: 35.4pt;"><strong><em>Povzetek: </em></strong><span style="line-height: 150%; font-size: 8pt;">Boetij, po mnenju mnogih zadnji antiÄni filozof, je <em>TolaĹžbo filozofije</em> napisal med obsodbo na smrt, s katero sta se nenadoma pretrgala njegova bogata politiÄna kariera in sreÄno Ĺživljenje, ter izvršitvijo te obsodbe. Delo je po svoji osnovni literarni obliki dialog. Ta teÄe med jetnikom, ki ima prepoznavne avtorjeve poteze, in Filozofijo, ki se pojavi v jeÄi, da bi mu v njegovi letargiji s spomnjenjem na to, kaj je filozofija, s katero se je nekoÄ ukvarjal, hkrati pomagala priklicati iz pozabe, kdo je on sam. Filozofija se v svojem platonskem bistvu pokaĹže kot skrb za smrt, za »loÄitev duše od telesa« (<em>Fajdon</em> 67d), in Älovek kot duša, s tem da Filozofija jetniku riše rešitev iz poloĹžaja, v katerem je, z novoplatonsko potjo vrnitve duše v Eno. V dialogu med Filozofijo in jetnikom se ves Äas prepletajo prvine razliÄnih literarnih zvrsti in celo proza s poezijo. V tem <em>prosimetrumu</em> ima posebno mesto pesem o Orfeju. Filozofija, ki pesem izgovarja, pri prepripovedovanju zgodbe o Orfejevem spustu v podzemlje Ärpa iz rimskih pesnikov, z naslovitvijo na vzpenjajoÄe se, s katero okviri svoje prepripovedovanje, pa se spet naveĹže na Platona, na znamenito prispodobo o votlini iz njegove <em>DrĹžave</em>. Orfejevo ozrtje po Evridiki, poglavitna Vergilijeva inovacija v pesniškem mitu o Orfeju, postane spriÄevalo pogubne navezanosti na Äutni svet in Orfejeva zgodba spodbuda <em>ex negativo</em> za vzpenjajoÄe se iz sveta. Vendar jetnik ne sledi naÄrtu Filozofije. Zapeljuje jo v zmeraj nove digresije, ki peljejo stran od zarisane poti, in na koncu <em>TolaĹžbe filozofije</em> umolkne ter iz pogovora izgine. V tem molku se po najnovejših razlagah dela naznanja Boetijeva kršÄanska drĹža. In v Orfejevem ozrtju je mogoÄe uzreti predloĹžek zanjo: Äeprav jetnik ne zavrne Filozofije in njenega naprej navzgor, vendarle gleda tudi nazaj. Toda k Äemu se ozira?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;"><strong>14.00 – 15.25 PAVZA </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">15.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Alen Širca: Boetij v starejši slovenski literaturi</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij je veliko ime evropske literature. Res pa je, da so ga nekdaj cenili bolj kot danes, ko ga brĹžkone poznajo le klasiÄni filologi in filozofi. Toda ta "obskuren" avtor se pojavlja tudi v "obskurni" literaturi, kakršen je slovenski literarni barok (Äe to sploh je literatura?). Vendar glede na to, da so se v slovenskem jeziku iz te dobe ohranile bolj ali manj samo pridige, ki sicer tudi najbolj spominjajo na "Literaturo", kakršno imamo radi danes, se poraja sum, da Boetij v teh tekstih spada "samo" v bazen navedkov brezprizivnih avtoritet iz katehetskih kompendijev potridentinske Cerkve. Je Boetij v slovenski literaturi splavljen Ĺže na samem zaÄetku ali pa lahko morebitna odkritja starinskih "intertekstualij" vendarle razgrnejo nov "literarni" svet, ki ga danes vztrajno pozabljamo?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">16.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Damjan Hlede: 'Posoda za Äast' - O politiÄnih razseĹžnostih daritve pri Severinu Boetiju in Giuseppeju Dossettiju</span></strong></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij se kot obsojeni jetnik, na poslednji postaji svojega Ĺživljenja, <em>ex post </em> ozira nazaj na prehojeno pot in išÄe ter opredeljuje smisel svojega kršÄanskega etosnega delovanja; Dossetti <em>ex ante</em>, a s pogledom na poslednje stvari, išÄe in se odloÄa o smislu istega delovanja, ki kulminira v zgodnji prekinitvi aktivne politike in posvetitvi niÄ manj politiÄno relevantnemu meniškemu Ĺživljenju. V obeh primerih gre za izkušnjo daritve, ki je sad izkustvenega iskanja Modrosti in uresniÄevanja Smisla. Daritve, ki – napojena s simbolno razseĹžnostjo realnosti – kaĹže na moĹžno obzorje tega, kar je, onkraj zgodovinsko kontingentnih, Äasovnih in prostorskih koordinat, vredno imenovati politiÄno dejanje. </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">16.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Boris Vezjak.</span></strong><span style="font-size: 12pt;"> <strong>Indukcija pri Boetiju in Aristotelu</strong></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Po Aristotelu je indukcija splošno znanje onstran Äutne zaznave, izpeljano iz mnoĹžice primerov znanja o posameznem, pridobljenih na Äutnozaznavni naÄin. Vendar se zdi, da za Aristotela indukcija (epagoge) vkljuÄuje veÄ od tega – terja tudi neko razlago s postavljenimi hipotezami. Boetij se je v svojem latinskem prevodu »Prve analitike« in drugih Aristotelovih logiških del moral sooÄiti z nekaterimi dvoumnostmi, ki sledijo iz Aristotelove koncepcije, pa tudi s posledicami neenotne rabe. Prispevek zato primerja in analizira razlike v Boetijevi in Aristotelovi obravnavi indukcije.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt; margin-left: 141.6pt;">Sklepno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal">17.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Marko UršiÄ: Je filozofija dandanes še tolaĹžnica?</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">IzhajajoÄ iz Boetijeve »tolaĹžbe filozofije« in iz prepriÄanja, da je filozofija v svojem bistvu in poslanstvu vselej <em>philosophia perennis</em>, se avtor v prispevku sprašujem, v katerem pomenu je dandanes filozofija lahko še »tolaĹžnica«. V našem Äasu, ko se veÄji del filozofov usmerja v druĹžbeno kritiÄno mišljenje, se filozofija tolaĹžnica marsikomu kaĹže zgolj kot ideologija neke z dejanskostjo sveta sprijaznjene in politiÄno nemoÄne »nesreÄne zavesti« – vendar je takšno stališÄe sámo ideološko, saj izhaja iz paraheglovskega ideologema, da je um dokonÄno in nepreklicno »ujet« v (Äloveški) zgodovini. Toda tista globlja, »preseĹžna« tolaĹžba filozofije ni preprosto v izenaÄenju uma in dejanskosti, še manj v nekem fatalistiÄnem sprijaznjenju s svetom, kakršen paÄ je, temveÄ je njena preseĹžnost na <em>poti duha</em>, v<em> iskanju smisla</em> bivanja, tako duše kot polisa in slednjiÄ tudi kozmosa. TolaĹžba filozofije, v katero avtor osebno verjame, tudi ni v priÄakovanju nekega eshatološko-metafiziÄnega télosa, marveÄ je v <em>veÄno</em> (Äeprav ne vedno) odprti »jasnini« sveta: v platonsko uzrtem »sonÄnem« duhu, ki spoznavajoÄega in ĹživeÄega vseskozi »preseva« in vselej znova tolaĹži, opogumlja in navdihuje. </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
</div>
</div>
</div>
<p> </p>
<div> </div>
</body></html>