<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//EN">
<html><body>
<p>Spoštovani kolegi,</p>
<p>tole bi gotovo marsikoga med vami zanimalo...</p>
<p>Lep začetek veselega decembra,</p>
<p>Nada Grošelj</p>
<p>From: gorazd.kocijancic@nuk.uni-lj.si<br />Subject: simpozij BOETIJ - dediščina in izziv <br />Date: Mon, 3 Dec 2012 12:17:41 +0000<br />To: <br /><br /></p>
<div dir="ltr">
<div>
<div class="ecxWordSection1">
<p class="ecxMsoNormal">Spoštovani,</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">vljudno vabljeni na simpozij »Boetij – dediščina in izziv«, ki spremlja prvi slovenski prevod Boetijeve Tolažbe filozofije (prev. G. Kocijančič, Ljubljana: NUK 2012) in razstavo Boetij in Tolažba filozofije. Simpozij bo naslednji torek, 11. 12. 2012, potekal v Razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Turjaška 1. Prosim vas, da vabilo posredujete prijateljem, ki bi jih simpozij utegnil zanimati.</p>
<p class="ecxMsoNormal">Lep pozdrav,</p>
<p class="ecxMsoNormal"> Gorazd Kocijančič</p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center"><strong><span style="font-size: 16pt;">PROGRAM</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 16pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">9.00 Pozdrav ravnateljice NUKa, Mateje Komel-Snoj in dr. Alena Širce, direktorja Inštituta za preučevanje krščanskega izročila</p>
<p class="ecxMsoNormal">9.05 Uvodno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Giovanni Grandi: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Žalost zaradi izgube in poti tolažbe. Soočenje nekaterih miselnih vzorcev</span></strong><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> (predavanje bo v italijanščini, na voljo bo slovenski prevod)</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;">Povzetek: </span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Postaviti v središče besedila idejo “tolažbeˮ pomeni predvsem priznati, da je sleherni človek – in ne samo nekateri izmed ljudi – v stanju, ki kliče po tolažbi. Človeško stanje – v večji ali manjši meri - zaznamuje jok. Toda če je izkušnja <em>žalosti zaradi izgube </em>nekaj, kar zadeva vsakega izmed nas in če gre za stanje, ki je v nasprotju s tem, kar sami želimo – namreč ravno obratno, doseči in ohraniti dobro -, potem iz tega izhaja vprašanje, <em>od kod bi lahko prišla tolažba in v čem bi lahko obstajala. </em>Prispevek postavlja Boetijevo <em>Tolažbo filozofije</em> glede tega vprašanja v dialog z Aristotelom in predvsem s Tomažem Akvinskim.</span><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal">9. 45 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Igor Škamperle: <span style="color: black;">Severin Boetij – zadnji filozof antike in prvi filozofski mislec srednjega veka. Prenos laičnega znanja kot osnove za študij najvišjih stvari.</span></span><span style="color: black;"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="color: black;">Povzetek: </span><span style="color: black; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 8pt;">Boetij je živel v težkem in zapletenem času konca antike in vsesplošnega upada kulture in znanja. Tudi sam je - gotovo po krivici - dočakal tragični konec. Njegovo intelektualno delo je zaradi tega toliko bolj dragoceno, saj nastopa kot posrednik filozofskega znanja, v katerem imajo osrednje mesto izvirne duhovne vrednote, ki jih je kot zadnji filozof antike in prvi mož srednjega veka prepoznaval v moči človekovega spoznanja in v novi krščanski veri.</span><span style="color: #1f497d; font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="color: #1f497d;"> </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText">10.<span style="font-size: 12pt;">15 <strong>dr. Miran Špelič: Politik in laiški teolog v pozni antiki. Boetijeva kristologija in trinitarična teologija med politiko, filozofijo in laiško teologijo</strong></span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">PAVZA 15 minut</p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">10.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Jurij Snoj: </span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Glasba v sklopu sklopu kvadrivialnih disciplin</span></strong><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"></span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">Povzetek: </span><span style="font-size: 8pt;">V uvodu v svojo Aritmetiko je Boetij zapisal, da predstavlja študij aritmetike, glasbe, geometrije in astronomije »štiripotje«, na katerega se mora odpraviti vsakdo, ki se želi dokopati do zanesljivejšega razumevanja stvari. Ta izjava je po eni strani napoved srednjeveškega curriculuma, vendar ima še eno razsežnost. Pozorno branje Boetijeve knjige o glasbi pokaže, da Boetij v ontološkem smislu ne vidi razločka med intervali, ki so izhodišče vse glasbe, in razmerji, ki jih točno ni mogoče izraziti drugače kot s števili. Ob spoznanju, da je vse, kar se dojema s čuti, v določenih medsebojnih odnosih in razmerjih (ki jih je mogoče izraziti le s števili), se svet zvočnosti in glasbe kaže kot skriti vidik čutom dostopne resničnosti. Kot tak ni nekaj obrobnega, temveč nekaj, prek česar je človek usodno povezan s svetom.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Arial','sans-serif';">11.00 </span><strong><span style="font-family: 'Arial','sans-serif'; font-size: 12pt;">Boris Šinigoj: </span></strong><strong><span style="font-size: 12pt;">Od tolažbe filozofije k tolažbi glasbe in teologije</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;"> </span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"><strong><span style="font-size: 12pt;"> Povzetek: </span></strong><span style="font-family: 'Minion Pro','serif'; font-size: 9pt;">O Boetijevi predsmrtni zaobrnitvi filozofije h muzični ubranosti poezij in temeljnim vprašanjem teologije pričuje že prosimetrična zgradba avtorjeve Tolažbe filozofije. Kljub začetni odvrnitvi od presladke spevnosti Muz namreč tudi sama gospa Filozofija svoj terapevtski nagovor duhovno oslabelemu jetniku zastavi v ritmično ubrani izmenjavi dialektičnega razpravljanja z blagozvočnimi spodbudami, ki navsezadnje doseže vrh prav v radikalnem prevpraševanju skrivnosti sobivanja Božje Previdnosti in človekove svobodne volje. Ta zaobrnitev se z vidika srednjeveškega redovniškega ali – kar v tistem času pomeni isto – filozofskega življenja kaže kot eshatološka zaobrnitev od povnanjene ločenosti spevno muzične in razpravljalno kontemplativne drže k molitveno ponotranjeni ubranosti glasu z umom in uma z Bogom. Koliko nas ta zaobrnitev od tolažbe filozofije k tolažbi glasbe in teologije lahko nagovori še danes?</span><span style="font-family: 'Minion Pro','serif';"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-family: 'Times New Roman','serif'; font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal">11.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">mag. Petra Jager: Smrt in resnica. Boetijeva <em>Tolažba </em>med avtobiografsko pripovedjo in teleologijo</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 10pt;">Ena temeljnih predpostavk avtobiografskega diskurza je posebno razmerje do <em>resnice</em>. Pišoči jaz zavzame to pripovedno perspektivo z namenom izpovedati <em>resnico </em>o svojem življenju. Zato se avtobiografska pisava vselej konstituira v Drugem in je po svojem bistvu etično razmerje. Za <em>Tolažbo</em>, ki je nastala v zaporu, ko je Boetij čakal na svojo usmrtitev, je vprašanje resnice vprašanje preživetja. Kaj je tisto, kar ostaja? Pisava kot mesto soočenja s škandalom krivične smrti nas nagovarja predvsem kot etično dejanje, kot poslednja možnost – ne le rešiti svojo čast, ugled in spomin –, temveč (p)ostati moralni subjekt. Vznik subjekta pa se zgodi prav v premeni avtobiografske pripovedi v teleologijo, brez osebne odrešitve, kot klic k nepomirljivi Skrivnosti.</span></p>
<br /> <br />
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Sonja Svoljšak: : Mayrova ljubljanska izdaja Boetijeve De consolatione philosophiae</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 9pt;">Prispevek podaja kratek pregled ozadja nastanka ljubljanske izdaje Boetijeve De consolatione philosophiae. Osredotoča se na posebnosti izdaje, kot so uredniški in drugi dodatki, ter okoliščine izida.</span> </p>
<p class="ecxMsoNormal">12.15 <strong><span style="font-size: 12pt;">Milosav Gudović: Usoda žanra. Od hvalnice do tolažbe in nazaj</span>.</strong></p>
<p class="ecxMsoNormal"> Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor podaja rekonstrukcijo duhovnozgodovinske poti, ki se zrcali v transformaciji književne zvrsti od antike prek srednjega veka do modernosti</span><span style="font-size: 10pt;">.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
12.30 <strong>dr. Nataša Golob: <span style="color: black;">Podobje Boetijevih rokopisov v njegovem času in pozneje </span></strong><br />
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 12pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Rokopis Ms 51 v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice je sicer nastal ok. 1470, vendar ureditev besedila razkriva, da gre za prepis po poznokarolinški predlogi. Posebej zgovorna je naslovna stran s poudarjeno oblikovanimi črkami, kakršne so v 9. in 10. stoletju uporabili, če so hoteli pokazati svoje poznavanje poznorimskih slavnostnih napisov. – Srednjeveški rokopisi se niso povsem izognili slikarskim razlagam besedila in osrednji motiv, dialog med Boetijem in Filozofijo, je v osnovi metamorfoza v antični umetnosti pogostega sožitja med avtorjem in njegovo muzo, navdihom. Prispevek se torej sklene z nekaterimi primerjavami kompozicijsko vzporednih del.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"><span style="font-size: 10pt;"> </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">13.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">Gorazd Kocijančič: Parmenid in Boetij</span> </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Avtor v prispevku argumentira, da sledi Parmenida v Boetijevi <em>Tolažbi filozofije</em> kažejo na globljo, morda celo odločilno strukturno povezavo med Eletatovo pesnitvijo in poznoantičnim besedilom: <em>Consolatio</em> se kaže kot po-vzetje temeljnega uvida in strukture predsokratskega besedila. Se začetek in konec antične misli sklepata v krog?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;">13.30<strong> </strong><strong><span style="line-height: 150%; font-size: 12pt;">dr. Vid Snoj: Orfej v Boetijevi <em>Tolažbi filozofije</em></span><em></em></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: justify; line-height: 150%; text-indent: 35.4pt;"><strong><em>Povzetek: </em></strong><span style="line-height: 150%; font-size: 8pt;">Boetij, po mnenju mnogih zadnji antični filozof, je <em>Tolažbo filozofije</em> napisal med obsodbo na smrt, s katero sta se nenadoma pretrgala njegova bogata politična kariera in srečno življenje, ter izvršitvijo te obsodbe. Delo je po svoji osnovni literarni obliki dialog. Ta teče med jetnikom, ki ima prepoznavne avtorjeve poteze, in Filozofijo, ki se pojavi v ječi, da bi mu v njegovi letargiji s spomnjenjem na to, kaj je filozofija, s katero se je nekoč ukvarjal, hkrati pomagala priklicati iz pozabe, kdo je on sam. Filozofija se v svojem platonskem bistvu pokaže kot skrb za smrt, za »ločitev duše od telesa« (<em>Fajdon</em> 67d), in človek kot duša, s tem da Filozofija jetniku riše rešitev iz položaja, v katerem je, z novoplatonsko potjo vrnitve duše v Eno. V dialogu med Filozofijo in jetnikom se ves čas prepletajo prvine različnih literarnih zvrsti in celo proza s poezijo. V tem <em>prosimetrumu</em> ima posebno mesto pesem o Orfeju. Filozofija, ki pesem izgovarja, pri prepripovedovanju zgodbe o Orfejevem spustu v podzemlje črpa iz rimskih pesnikov, z naslovitvijo na vzpenjajoče se, s katero okviri svoje prepripovedovanje, pa se spet naveže na Platona, na znamenito prispodobo o votlini iz njegove <em>Države</em>. Orfejevo ozrtje po Evridiki, poglavitna Vergilijeva inovacija v pesniškem mitu o Orfeju, postane spričevalo pogubne navezanosti na čutni svet in Orfejeva zgodba spodbuda <em>ex negativo</em> za vzpenjajoče se iz sveta. Vendar jetnik ne sledi načrtu Filozofije. Zapeljuje jo v zmeraj nove digresije, ki peljejo stran od zarisane poti, in na koncu <em>Tolažbe filozofije</em> umolkne ter iz pogovora izgine. V tem molku se po najnovejših razlagah dela naznanja Boetijeva krščanska drža. In v Orfejevem ozrtju je mogoče uzreti predložek zanjo: čeprav jetnik ne zavrne Filozofije in njenega naprej navzgor, vendarle gleda tudi nazaj. Toda k čemu se ozira?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="line-height: 150%;"><strong>14.00 – 15.25 PAVZA </strong></p>
<p class="ecxMsoNormal">15.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Alen Širca: Boetij v starejši slovenski literaturi</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij je veliko ime evropske literature. Res pa je, da so ga nekdaj cenili bolj kot danes, ko ga bržkone poznajo le klasični filologi in filozofi. Toda ta "obskuren" avtor se pojavlja tudi v "obskurni" literaturi, kakršen je slovenski literarni barok (če to sploh je literatura?). Vendar glede na to, da so se v slovenskem jeziku iz te dobe ohranile bolj ali manj samo pridige, ki sicer tudi najbolj spominjajo na "Literaturo", kakršno imamo radi danes, se poraja sum, da Boetij v teh tekstih spada "samo" v bazen navedkov brezprizivnih avtoritet iz katehetskih kompendijev potridentinske Cerkve. Je Boetij v slovenski literaturi splavljen že na samem začetku ali pa lahko morebitna odkritja starinskih "intertekstualij" vendarle razgrnejo nov "literarni" svet, ki ga danes vztrajno pozabljamo?</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoPlainText">16.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Damjan Hlede: 'Posoda za čast' - O političnih razsežnostih daritve pri Severinu Boetiju in Giuseppeju Dossettiju</span></strong></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Boetij se kot obsojeni jetnik, na poslednji postaji svojega življenja, <em>ex post </em> ozira nazaj na prehojeno pot in išče ter opredeljuje smisel svojega krščanskega etosnega delovanja; Dossetti <em>ex ante</em>, a s pogledom na poslednje stvari, išče in se odloča o smislu istega delovanja, ki kulminira v zgodnji prekinitvi aktivne politike in posvetitvi nič manj politično relevantnemu meniškemu življenju. V obeh primerih gre za izkušnjo daritve, ki je sad izkustvenega iskanja Modrosti in uresničevanja Smisla. Daritve, ki – napojena s simbolno razsežnostjo realnosti – kaže na možno obzorje tega, kar je, onkraj zgodovinsko kontingentnih, časovnih in prostorskih koordinat, vredno imenovati politično dejanje. </span></p>
<p class="ecxMsoPlainText"> </p>
<p class="ecxMsoNormal">16.30 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Boris Vezjak.</span></strong><span style="font-size: 12pt;"> <strong>Indukcija pri Boetiju in Aristotelu</strong></span></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Po Aristotelu je indukcija splošno znanje onstran čutne zaznave, izpeljano iz množice primerov znanja o posameznem, pridobljenih na čutnozaznavni način. Vendar se zdi, da za Aristotela indukcija (epagoge) vključuje več od tega – terja tudi neko razlago s postavljenimi hipotezami. Boetij se je v svojem latinskem prevodu »Prve analitike« in drugih Aristotelovih logiških del moral soočiti z nekaterimi dvoumnostmi, ki sledijo iz Aristotelove koncepcije, pa tudi s posledicami neenotne rabe. Prispevek zato primerja in analizira razlike v Boetijevi in Aristotelovi obravnavi indukcije.</span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-align: center;" align="center">***</p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt; margin-left: 141.6pt;">Sklepno predavanje:</p>
<p class="ecxMsoNormal">17.00 <strong><span style="font-size: 12pt;">dr. Marko Uršič: Je filozofija dandanes še tolažnica?</span></strong></p>
<p class="ecxMsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">Povzetek: <span style="font-size: 8pt;">Izhajajoč iz Boetijeve »tolažbe filozofije« in iz prepričanja, da je filozofija v svojem bistvu in poslanstvu vselej <em>philosophia perennis</em>, se avtor v prispevku sprašujem, v katerem pomenu je dandanes filozofija lahko še »tolažnica«. V našem času, ko se večji del filozofov usmerja v družbeno kritično mišljenje, se filozofija tolažnica marsikomu kaže zgolj kot ideologija neke z dejanskostjo sveta sprijaznjene in politično nemočne »nesrečne zavesti« – vendar je takšno stališče sámo ideološko, saj izhaja iz paraheglovskega ideologema, da je um dokončno in nepreklicno »ujet« v (človeški) zgodovini. Toda tista globlja, »presežna« tolažba filozofije ni preprosto v izenačenju uma in dejanskosti, še manj v nekem fatalističnem sprijaznjenju s svetom, kakršen pač je, temveč je njena presežnost na <em>poti duha</em>, v<em> iskanju smisla</em> bivanja, tako duše kot polisa in slednjič tudi kozmosa. Tolažba filozofije, v katero avtor osebno verjame, tudi ni v pričakovanju nekega eshatološko-metafizičnega télosa, marveč je v <em>večno</em> (čeprav ne vedno) odprti »jasnini« sveta: v platonsko uzrtem »sončnem« duhu, ki spoznavajočega in živečega vseskozi »preseva« in vselej znova tolaži, opogumlja in navdihuje. </span></p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
<p class="ecxMsoNormal"> </p>
</div>
</div>
</div>
<p> </p>
<div> </div>
</body></html>