[Agor] Danes na Vrhniki: Senekova Medeja

[David Movrin]

Pozdrave,

v Društvu za antične in humanistične študije Vas vabimo, da danes, 11. junija 2008, ob  18.00 uri v Cankarjevem domu na Vrhniki (Tržaška 25) prisluhnete prvi slovenski bralni uprizoritvi tragedije Medeja rimskega filozofa in dramatika Lucija Aneja Seneke.

Delo je prevedla in za uprizoritev priredila Jera Ivanc.






Zvočno podobo bodo ustvarjali:
Karin Komljanec - Medeja
Maja Boh - Dojilja
Andrej Nahtigal - Kreont, Sel
Uroš Smolej - Jazon
in
Tjaša Železnik v vlogi Zbora.











Ob 19.00 uri bo sledila otvoritev fotografske razstave z naslovom >Grški otoki< avtorja Marka Lakoviča, večer pa se bo končal z degustacijo grških jedi.Prireditev, ki bo potekala v okviru Argonavtskih dni, pripravljajo člani Društva za antične in humanistične študije Slovenije, člani Slovensko-grškega kulturnega društva ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo in turizem Vrhnika v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled.-----------------------------------------------------------------------------------------






Okoli leta nič v Kordobi rojeni
Lucij Anej Seneka je širšemu občinstvu znan kot stoiški filozof in še bolj kot
učitelj, sodelavec in prijatelj cesarja Nerona; bil pa je tudi tragiški pesnik, zadnji v vrsti tri stoletja dolge tradicije rimskega
tragiškega pesništva. Od desetih, edinih v celoti ohranjenih latinskih
tragedij, je Seneka nesporni avtor osmih. Okoliščine njihovega nastanka so
zavite v temo: čeprav Seneka v svojih pismih in spisih veliko razmišlja o
gledališču in dramski umetnosti, o svojih tragedijah vztrajno molči. Prav tako
o njih molčijo njegovi sodobniki; poleg ohranjenih rokopisov nam le verz iz Medeje,
ki ga navaja Kvintiljan, in grafit v Pompejih iz Agamemnona: idai cernu
nemura (vidim gaje
gore Ide) pričata o njihovem obstoju. Z renesanso in klasicizmom so doživele
razcvet, romantika pa jih je spet odrinila v molk in Seneka je edini antični
tragiški pesnik, od katerega nismo imeli v slovenščini še nobene tragedije.
Čeprav so njegove tragedije v Franciji in Italiji že v 80ih in 90ih letih
petnajstega stoletja doživele prve novodobne uprizoritve - po dosegljivih
podatkih je bila uprizoritev Fedre v Franciji leta 1474 prva novodobna
repriza kateregakoli antičnega dramskega besedila sploh -, in čeprav je vpliv,
ki so ga imele na nastanek prvih evropskih novodobnih tragedij v 16. stoletju, jasen, sled, ki so jo pustile na Shakespearju in Corneillu, pa razpoznavna, so bitko
z Grki izgubile: obveljale so za nabuhle, retorične in
neuprizorljive  bralne drame, ki so
renesančni in klasicistični tragediji naredile več škode kot koristi. A
dvajseto stoletje jih je rehabilitiralo in danes vas z veseljem vabimo, da
prisluhnete koncertni uprizoritvi njegove Medeje.Besedilo prevoda, ki bo v knjižni
obliki izšel jeseni, je za današnjo priložnost skrajšano ter prirejeno: začelo se bo s prvim zborskim spevom, s poročno himno, ki jo pojejo dekleta v čast
mladoporočencema, Jazonu in korintski princesi Kreuzi.   
-----------------------------------------------------------------------------------------Več zvečer, do takrat pa lep pozdrav,
David Movrin

_________________________________________________________________
Now you can invite friends from Facebook and other groups to join you on Windows LiveT Messenger. Add now.
https://www.invite2messenger.net/im/?source=TXT_EML_WLH_AddNow_Now
-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: <http://mailman.ijs.si/pipermail/agor/attachments/20080611/77a25f92/attachment.html>