[Agor] EU latinščina

Fri Oct 21 17:57:46 CEST 2005

V Financah je dr. Andrej Horvat (ekonomist) objavil zanimiv članek o
smiselnosti rabe latinščine v evropskih institucijah.

Lep pozdrav,

Mateja

Latinščina je rešitev za Evropsko unijo 

objavljeno 20.10.05 22:30, št. 205/2005 

Evropski zbiralci podatkov so nam sporočili, da smo Slovenci in Slovenke med
EU-25 na šestem mestu po poznavanju tujih jezikov. Pri tem je menda
hrvaščina tista, ki jo obvlada največ prebivalcev in prebivalk naše Dežele.
Zanimiv podatek, ki veliko pove predvsem o tem, da smo pri
internacionalizaciji še kako nekompatibilni z zahodno Evropo - ali pa imamo
o tem pač svoje predstave. Vendar pa internacionalizacija našega (visokega)
šolstva, gospodarstva ali kulture ni tema tega zapisa. Med svojim kratkim
bivanjem pri evropski komisiji v Bruslju sem se zelo hitro naučil
razlikovati med "uradnimi" in "delovnimi" jeziki; torej tistimi, ki so
posamezni članici zagotovljeni s pogodbo o članstvu, in tistimi, v katerih
se dejansko naredi večina posla. Vprašanju o alternativi, torej "skupnem
evropskem jeziku", je namenjeno tole razmišljanje. 

Latinščina bi lahko (spet!) pomenila rešitev za eno večjih nadlog Evrope in
sodobnega sveta, to je: za poskus standardizacije sporazumevanja med narodi.

Izginjanje latinščine je zanikanje evropske kulture 

Klasična jezika kulture, ki jo imenujemo "evropska", to sta latinščina in
starogrščina, izginjata iz srednjih šol. Proces absorpcije starih jezikov z
novimi, predvsem angleščino, je očitno nezadržen tako v EU, še bolj pa v
državah, ki bi rade postale njene članice. To nekako pomeni zanikanje lastne
kulturne podstati. In posledično tudi zanikanje samega sebe kot Evropejca
oziroma Evropejke. 

Ko se je Bogu zazdelo, da Babilonci z gradnjo stolpa do nebes nekoliko
pretiravajo, jih je kaznoval in od takrat imamo na svetu potrebo po
jezikovnih tečajih in učenju tujih jezikov. V starem, še bolj pa v srednjem
veku se je skupni jezik latinščina izoblikoval v neštetokrat izpiljenih
prevodih Svetega pisma iz hebrejščine in delno iz stare grščine oziroma
septuaginte. Preden so Giordana Brunna skurili na grmadi, je svojo teorijo
"mnogih svetov" razlagal na univerzah po vsej Evropi, od Salamance do
Pariza, od Krakova do Londona - v latinskem jeziku, seveda. Latinščina je
bila jezik Cerkve in tako tudi filozofije in skratka, znanosti v starem
svetu. V latinščino so prevajali grške, hebrejske in arabske pisce, v
latinščini so že v 13. stoletju pisali tudi prvi znani filozofi slovenskega
izvora, skratka, v tem jeziku se je sporazumeval ves takratni "napredni"
svet. 

Latinščina je pač težja od angleščine 

Res je, da imamo v tako imenovani "moderni dobi" precejšnje težave pri
argumentiranju koristnosti učenja latinščine. Še posebej težko počnemo to
ljudje, ki smo se o pomembnosti klasične šolske izobrazbe lahko prepričali
le na podlagi prebiranja prevodov piscev "klasične" literature. Argumenti
proti latinščini pa so vidni vse naokrog; medmrežje, poslovni svet, skratka,
hitrost živetja in preživetja nas sili stran od latinščine in kar je
najpomembneje latinščina ni tako lahek jezik, kot je recimo angleščina.
Nekateri argumenti za latinščino zvenijo kar smešno; namreč, da se je s
pomočjo starih jezikov laže naučiti modernih jezikov, da bomo potem lahko v
izvirniku brali (nekatere) dele Biblije, Ovida in podobno. Res škoda, da
latinščina ne soustvarja tudi sodobne evropske kulture, ampak celo izginja
iz kulture sploh. Tako počasi iz sodobnih miselnih procesov v Evropi
izginjajo tudi vse vrednote, ki so nastale na podlagi stare Grčije. 

Polovica zaposlenih v evropski komisiji skrbi za sporazumevanje 

Mogoče pa še ni vse izgubljeno. V sodobnem Babilonu, to je v Evropski zvezi,
je pred širitvijo imelo kar 11 evropskih jezikov priznan status "uradnega"
jezika. Danes od približno 20 tisoč zaposlenih pri evropski komisiji skoraj
polovica skrbi za zagotavljanje sporazumevanja med in delno tudi v
inštitucijah EU. In čeprav se kot tako imenovane "delovne jezike" uporablja
največ angleščina, nekoliko manj francoščina in še manj nemščina, je težko
verjeti, da bi se preostalih osem "starih članic" odpovedalo vsaj pravici do
svojega jezika v nastopanju na ravni ustanov EU. Po 1. maju lani se moramo
vprašati, kam vodi perspektiva takšne množice prevodov vseh najpomembnejših
dokumentov EU v več kot 20 jezikov. Bliže ljudstvu? Prav gotovo, a tudi na
račun "ljudskega" denarja. 

Da, uganili ste, kam merim; latinščina bi lahko (spet!) pomenila rešitev za
eno večjih nadlog Evrope in sodobnega sveta, to je: za poskus
standardizacije sporazumevanja med narodi. Zgodovinski in kulturni
argumenti, da je to v Evropi mogoče, so stari komaj nekaj sto let, primer
države Izrael in "oživljanja" hebrejščine pa je star manj kot sto let. Tako
kot je pred sprejetjem izraelskega državljanstva treba narediti določen
izpit iz znanja hebrejščine, bi lahko tudi prihodnje zaposlene uradnike in
uradnice na evropski komisiji zavezali k znanju latinščine. Evropska
komisija se zelo rada vidi v vlogi "creme-de-la-creme", sicer dobro
plačanega evropskega uradništva, pri čemer pa ni zagotovljena jezikovna
enakopravnost med predstavniki posameznih narodov pri izpolnjevanju
jezikovnih (znanje francoščine in/ali angleščine) zahtev pri zaposlovanju. 

Latinščina bi razbremenila evropski proračun 

Finančno bi to precej razbremenilo nacionalne in evropski proračun,
razrešena bi bila težava glede prepiranja Angležev in Francozov, kateri
jezik je pomembnejši v svetu, še posebno v evropski komisiji. Dodatni
razlog, da bi bil lahko ta "projekt" uspešen, lahko najdemo tudi v
tradicionalnem zavezniku latinščine, to je Katoliški cerkvi. Ali se mar tudi
v Vatikanu, kot v Bruslju, večinoma sporazumevajo v angleščini in
francoščini? Ali pa prevladuje latinščina? Resnica je seveda banalna in
logična; v Vatikanu v vsakodnevni komunikaciji prevladuje italijanščina. 

Andrej Horvat je zaposlen v sektorju za evropske zadeve in kulturni razvoj
na ministrstvu za kulturo. 

-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/agor/attachments/20051021/ba5bb977/attachment.html