<html xmlns:o="urn:schemas-microsoft-com:office:office" xmlns:w="urn:schemas-microsoft-com:office:word" xmlns="http://www.w3.org/TR/REC-html40">
<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=iso-8859-2">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered medium)">
<style>
<!--
/* Font Definitions */
@font-face
{font-family:"Arial Narrow";
panose-1:2 11 5 6 2 2 2 3 2 4;}
/* Style Definitions */
p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal
{margin:0cm;
margin-bottom:.0001pt;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";}
a:link, span.MsoHyperlink
{color:blue;
text-decoration:underline;}
a:visited, span.MsoHyperlinkFollowed
{color:blue;
text-decoration:underline;}
p
{mso-margin-top-alt:auto;
margin-right:0cm;
mso-margin-bottom-alt:auto;
margin-left:0cm;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";}
p.arttext, li.arttext, div.arttext
{mso-margin-top-alt:auto;
margin-right:0cm;
mso-margin-bottom-alt:auto;
margin-left:0cm;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";}
span.E-potniSlog21
{mso-style-type:personal-reply;
font-family:"Arial Narrow";
color:navy;}
@page Section1
{size:595.3pt 841.9pt;
margin:72.0pt 90.0pt 72.0pt 90.0pt;}
div.Section1
{page:Section1;}
-->
</style>
</head>
<body lang=SL link=blue vlink=blue>
<div class=Section1>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'>V Financah je dr.
Andrej Horvat (ekonomist) objavil zanimiv članek o smiselnosti rabe latinščine
v evropskih institucijah.</span></font><font face="Arial Narrow"><span
style='font-family:"Arial Narrow"'><o:p></o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'>Lep pozdrav,<o:p></o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'><o:p> </o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'>Mateja<o:p></o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'><o:p> </o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'><o:p> </o:p></span></font></p>
<p class=MsoNormal><font size=3 color=navy face="Arial Narrow"><span
style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial Narrow";color:navy'><o:p> </o:p></span></font></p>
<table class=MsoNormalTable border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width="100%"
style='width:100.0%'>
<tr>
<td style='padding:0cm 0cm 0cm 0cm'>
<p class=MsoNormal><strong><b><font size=3 color="#8c0e02"
face="Times New Roman"><span style='font-size:12.0pt;color:#8C0E02'>Latinščina
je rešitev za Evropsko unijo</span></font></b></strong> <o:p></o:p></p>
<table class=MsoNormalTable border=0 cellpadding=0 width="94%"
style='width:94.4%'>
<tr>
<td width="99%" valign=bottom style='width:99.56%;padding:.75pt .75pt .75pt .75pt'>
<p class=MsoNormal><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt'><o:p> </o:p></span></font></p>
</td>
</tr>
</table>
<p><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:12.0pt'>objavljeno
<strong><b><u><font color="#071977" face="Times New Roman"><span
style='color:#071977'>20.10.05</span></font></u></b></strong> 22:30, št.
205/2005 <o:p></o:p></span></font></p>
</td>
<td style='padding:0cm 0cm 0cm 0cm'>
<p class=MsoNormal align=right style='text-align:right'><font size=3
face="Times New Roman"><span style='font-size:12.0pt'><o:p> </o:p></span></font></p>
</td>
</tr>
</table>
<p class=MsoNormal><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'><o:p> </o:p></span></font></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Evropski zbiralci podatkov so nam sporočili, da smo Slovenci in
Slovenke med EU-25 na šestem mestu po poznavanju tujih jezikov. Pri tem je
menda hrvaščina tista, ki jo obvlada največ prebivalcev in prebivalk naše
Dežele. Zanimiv podatek, ki veliko pove predvsem o tem, da smo pri
internacionalizaciji še kako nekompatibilni z zahodno Evropo - ali pa imamo o
tem pač svoje predstave. Vendar pa internacionalizacija našega (visokega)
šolstva, gospodarstva ali kulture ni tema tega zapisa. Med svojim kratkim bivanjem
<font color=black><span style='color:black'>pri <strong><b><font
face="Times New Roman"><span style='font-weight:normal'>evropski komisiji</span></font></b></strong></span></font><b><span
style='font-weight:bold'> </span></b>v Bruslju sem se zelo hitro naučil
razlikovati med "uradnimi" in "delovnimi" jeziki; torej
tistimi, ki so posamezni članici zagotovljeni s pogodbo o članstvu, in tistimi,
v katerih se dejansko naredi večina posla. Vprašanju o alternativi, torej
"skupnem evropskem jeziku", je namenjeno tole razmišljanje. <o:p></o:p></span></font></p>
<div align=center>
<table class=MsoNormalTable border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width=480
style='width:360.0pt'>
<tr>
<td style='padding:1.5pt 1.5pt 1.5pt 1.5pt'>
<div style='margin-left:3.75pt;margin-top:3.75pt;margin-right:3.75pt;
margin-bottom:3.75pt'>
<p class=MsoNormal style='background:#F9F1CA'><font size=3
face="Times New Roman"><span style='font-size:12.0pt'>Latinščina bi lahko
(spet!) pomenila rešitev za eno večjih nadlog Evrope in sodobnega sveta, to je:
za poskus standardizacije sporazumevanja med narodi. <o:p></o:p></span></font></p>
</div>
</td>
</tr>
</table>
</div>
<p class=arttext><strong><b><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt'>Izginjanje latinščine je zanikanje evropske kulture </span></font></b></strong><o:p></o:p></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Klasična jezika kulture, ki jo imenujemo "evropska", to sta
latinščina in starogrščina, izginjata iz srednjih šol. Proces absorpcije starih
jezikov z novimi, predvsem angleščino, je očitno nezadržen tako v EU, še bolj
pa v državah, ki bi rade postale njene članice. To nekako pomeni zanikanje
lastne kulturne podstati. In posledično tudi zanikanje samega sebe kot
Evropejca oziroma Evropejke. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Ko se je Bogu zazdelo, da Babilonci z gradnjo stolpa do nebes nekoliko
pretiravajo, jih je kaznoval in od takrat imamo na svetu potrebo po jezikovnih
tečajih in učenju tujih jezikov. V starem, še bolj pa v srednjem veku se je
skupni jezik latinščina izoblikoval v neštetokrat izpiljenih prevodih Svetega
pisma iz hebrejščine in delno iz stare grščine oziroma septuaginte. Preden so
Giordana Brunna skurili na grmadi, je svojo teorijo "mnogih svetov"
razlagal na univerzah po vsej Evropi, od Salamance do Pariza, od Krakova do
Londona - v latinskem jeziku, seveda. Latinščina je bila jezik Cerkve in tako
tudi filozofije in skratka, znanosti v starem svetu. V latinščino so prevajali
grške, hebrejske in arabske pisce, v latinščini so že v 13. stoletju pisali
tudi prvi znani filozofi slovenskega izvora, skratka, v tem jeziku se je
sporazumeval ves takratni "napredni" svet. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><strong><b><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt'>Latinščina je pač težja od angleščine </span></font></b></strong><o:p></o:p></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Res je, da imamo v tako imenovani "moderni dobi" precejšnje
težave pri argumentiranju koristnosti učenja latinščine. Še posebej težko
počnemo to ljudje, ki smo se o pomembnosti klasične šolske izobrazbe lahko
prepričali le na podlagi prebiranja prevodov piscev "klasične" literature.
Argumenti proti latinščini pa so vidni vse naokrog; medmrežje, poslovni svet,
skratka, hitrost živetja in preživetja nas sili stran od latinščine in kar je
najpomembneje latinščina ni tako lahek jezik, kot je recimo angleščina.
Nekateri argumenti za latinščino zvenijo kar smešno; namreč, da se je s pomočjo
starih jezikov laže naučiti modernih jezikov, da bomo potem lahko v izvirniku
brali (nekatere) dele Biblije, Ovida in podobno. Res škoda, da latinščina ne
soustvarja tudi sodobne evropske kulture, ampak celo izginja iz kulture sploh.
Tako počasi iz sodobnih miselnih procesov v Evropi izginjajo tudi vse vrednote,
ki so nastale na podlagi stare Grčije. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><strong><b><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt'>Polovica zaposlenih v evropski komisiji skrbi za
sporazumevanje </span></font></b></strong><o:p></o:p></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Mogoče pa še ni vse izgubljeno. V sodobnem Babilonu, to je v Evropski
zvezi, je pred širitvijo imelo kar 11 evropskih jezikov priznan status
"uradnega" jezika. Danes od približno 20 tisoč zaposlenih pri
evropski komisiji skoraj polovica skrbi za zagotavljanje sporazumevanja med in
delno tudi v inštitucijah EU. In čeprav se kot tako imenovane "delovne
jezike" uporablja največ angleščina, nekoliko manj francoščina in še manj
nemščina, je težko verjeti, da bi se preostalih osem "starih članic"
odpovedalo vsaj pravici do svojega jezika v nastopanju na ravni ustanov EU. Po
1. maju lani se moramo vprašati, kam vodi perspektiva takšne množice prevodov
vseh najpomembnejših dokumentov EU v več kot 20 jezikov. Bliže ljudstvu? Prav
gotovo, a tudi na račun "ljudskega" denarja. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Da, uganili ste, kam merim; latinščina bi lahko (spet!) pomenila
rešitev za eno večjih nadlog Evrope in sodobnega sveta, to je: za poskus
standardizacije sporazumevanja med narodi. Zgodovinski in kulturni argumenti,
da je to v Evropi mogoče, so stari komaj nekaj sto let, primer države Izrael in
"oživljanja" hebrejščine pa je star manj kot sto let. Tako kot je
pred sprejetjem izraelskega državljanstva treba narediti določen izpit iz
znanja hebrejščine, bi lahko tudi prihodnje zaposlene uradnike in uradnice na
evropski komisiji zavezali k znanju latinščine. Evropska komisija se zelo rada
vidi v vlogi "creme-de-la-creme", sicer dobro plačanega evropskega
uradništva, pri čemer pa ni zagotovljena jezikovna enakopravnost med
predstavniki posameznih narodov pri izpolnjevanju jezikovnih (znanje
francoščine in/ali angleščine) zahtev pri zaposlovanju. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><strong><b><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt'>Latinščina bi razbremenila evropski proračun </span></font></b></strong><o:p></o:p></p>
<p class=arttext><font size=3 face="Times New Roman"><span style='font-size:
12.0pt'>Finančno bi to precej razbremenilo nacionalne in evropski proračun,
razrešena bi bila težava glede prepiranja Angležev in Francozov, kateri jezik
je pomembnejši v svetu, še posebno v evropski komisiji. Dodatni razlog, da bi
bil lahko ta "projekt" uspešen, lahko najdemo tudi v tradicionalnem
zavezniku latinščine, to je Katoliški cerkvi. Ali se mar tudi v Vatikanu, kot v
Bruslju, večinoma sporazumevajo v angleščini in francoščini? Ali pa prevladuje
latinščina? Resnica je seveda banalna in logična; v Vatikanu v vsakodnevni
komunikaciji prevladuje italijanščina. <o:p></o:p></span></font></p>
<p class=arttext><b><i><font size=3 face="Times New Roman"><span
style='font-size:12.0pt;font-weight:bold;font-style:italic'>Andrej Horvat je zaposlen
v sektorju za evropske zadeve in kulturni razvoj na ministrstvu za kulturo.</span></font></i></b>
<o:p></o:p></p>
</div>
</body>
</html>