[Agor] Za lepsi dan

[babicm]

Polytimetoi agoromenoi,

Pred kratkim sem bral  - v ne ravno brezgrajnem slovenskem prevodu - knjigo
Pariz v dvajsetem stoletju ki jo je  baje 1863 ali 1864 napisal Jules Verne
(Jules Verne, Pariz v dvajsetem stoletju; Ljubljana 1999, Mihelaè). Dejanje
je postavljeno v leto 1960: mladi pesnik, ki je diplomiral iz latinske
knji¾evnosti, zaman i¹èe po¹teno slu¾bo in na koncu pristane v dr¾avni
upravi.
Nekaj vrstic se mi je zdelo prav posreèenih, zlasti èe pomislimo, kdaj so
nastale.
str. 24:
"Priznati moramo, da je ¹tudij slovstva, starih jezikov (vkljuèno s
franco¹èino), skoraj izginil; latin¹èina in gr¹èina pa nista bili le mrtvi,
temveè tudi pozabljeni. Le za vzorec je bilo ohranjenih ¹e nekaj neznatnih
in neodmevnih predmetov slovstvenih ved, ki se jim ni posveèal skoraj nihèe.
Slovarji, uèbeniki latinske metrike, slovnice, palete tematske literature in
prevodov (v slovenskem prevodu 'verzij'), klasièni avtorji, kopice
antikvarnih izvodov De viris, Kvinta Kurcija (v slovenskem prevodu 'Kvinta
Kurka'), Salusta, Livija (v slovenskem prevodu 'Tita Liva') so tiho
preperevali na policah stare hi¹e Hachette, naklade Kratkih pregledov
matematike, Uèbenikov poznavanja blaga, Mehanike, Fizike, Kemije,
Astronomije, Praktiènih priroènikov za obrtnike, trgovce, finanènike,
podjetnike, vsega tistega, kar se je navezovalo na tedanje tr¾no
razmi¹ljanje, pa so se povzpele na veè tisoè izvodov."

str. 25:
"Ob koncu prej¹njega stoletja je bil pri vpisu na uèitelji¹èa viden osip; za
to ¹olo se je odloèalo malo mladih, ki so se ¾eleli uveljaviti na podroèju
humanizma; mnogi med njimi, celo najbolj¹i, so profesorsko haljo vrgli v
koruzo in se pome¹ali v mno¾ico novinarjev in pisateljev. Toda te ¾aljive
komedije ni bilo veè na sporedu, kajti ¾e deset let so se kandidati na
izpitih na teh ¹olah preizku¹ali le ¹e v poznavanju naravoslovnih predmetov.
Medtem ko je slava zadnjih profesorjev gr¹èine in latin¹èine v njihovih
zapu¹èenih predavalnicah ¾e skoraj ugasnila, je bil polo¾aj gospodov s
titulami na podroèju naravoslovnih znanosti popolnoma drugaèen in na kako
prefinjen naèin so se v vedno veèjem ¹tevilu pojavljali na plaèilnem
seznamu!"

str. 111: "Prav zares," je odgovoril gospod Richelot, "govori se, da bodo na
podlagi odloèitve upravne skup¹èine delnièarjev humanistiène oddelke ukinili
pred zaèetkom poslovnega leta 1962." /.../ "In bolje je tako! Le komu so ¹e
mar Grki in Rimljani, ki so koristni kveèjemu zato, da pri njih vzamejo kak
koren za besede iz sodobne znanosti!"

Matja¾ Babiè