[SlovLit] O Scopusu -- V Rimu -- Iz Tübingena

Čet Dec 12 09:45:20 CET 2019

Od: Ivan Verc <iverc na spin.it>
Date: V čet., 12. dec. 2019 ob 01:09
Subject: O Scopusu (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006898.html)

Spošt. prof. dr. Miran Hladnik, ob branju vašega upravičenega
protestnega zapisa o jezikovni politiki Scopus, sem pomislil, da
problem ima tudi globlje korenine (kulturne? politične?). Kot slavist
sem namreč pred leti (do leta 2012) tudi sam sedel v italijanskih
univerzitetnih komisijah za evalvacijo znanstvenih del na področju
humanistike. Obsedenost s količinsko prisotnostjo in vidnostjo
raziskovalnega dela me je takrat prisilila, da sem nekoliko pobliže
pogledal v razpredelnice Scopus na področju Arts and Humanities (A&H).

Za leto 2012 sem dobil naslednje uradne podatke (še vedno jih hranim):
- na področju humanistike in umetnosti je bilo evidentiranih 3430
znanstvenih revij iz 55 držav
- 2214 revij je bilo iz 7 angleško govorečih držav;
- 1216 revij je bilo iz vseh ostalih 48 držav (tudi slovansko govorečih);
- 79 revij je bilo iz 8 slovansko-govorečih držav.

Za Scopus naj bi bila kakovost/količina A&H tako porazdeljena (v odstotkih):
- 64,55 % vseh raziskav na področju humanistike je iz 7 angleško
govorečih držav (ZDA in Velika Britanija skupaj prispevata 60,87%);
- 35,45 % vseh raziskav na področju humanistike je iz ostalih 48
ne-angleško govorečih držav (od tega jih skupno 22,71% prihaja iz
Belgije, Italije, Španije, Francije, Nemčije in Nizozemske);
- 2,26 % vseh raziskav na področju humanistike je iz 8 slovansko
govorečih držav (na skupno 48 ne-angleško govorečih držav), vsaka
krepko pod 1% (Bolgarija, Srbija, Rusija, Slovaška, Slovenija,
Poljska, Češka, Hrvaška).

Za Scopus naj bi bila situacija sledeča: leta 2012, od slovenske
Sežane do ruskega Vladivostoka, ni bilo znanstvene misli, ki bi bila
na področju humanistike vredna pozornosti. Tu ne gre samo za morebitno
tehnološko zaostalost nekaterih "vzhodnih" držav, gre za
diskriminacijo s pozicije moči. To ni samo žaljivo in krivično, je
tudi nevarno.

Res je, da so ti podatki zastareli (2012), vendar imam občutek, da je
bilo s podatkovno bazo (kar dejansko je in nič več) Scopus že v
nastavi nekaj hudo narobe (čeprav se ji pokorno klanjamo). Mislim, da
se do danes ni nič bistvenega spremenilo. Na zadnjem seznamu A&H
Scopus (2019) je za področje A&H 4322 revij (približno 1000 več kot
leta 2012). Nove razporeditev po državah nisem preveril. Tudi v
primeru, da bi bile VSE nove revije, vključene v ažurirani seznam, iz
ne-angleškega jezikovnega področja, bi nam že podatki iz leta 2012
potrdili, da 7 angleško-govorečih držav (2214 revij) še vedno kroji
več kot polovico svetovne humanistične misli (51,22 %). [...]

Lep pozdrav
Ivan Verč

===

Od: Sanja Pirc <sanjapirc1 na gmail.com>
Date: V tor., 10. dec. 2019 ob 20:35
Subject: Svetovni dnevi 2019 v Rimu

V Rimu smo Svetovne dneve slovenske znanosti in kulture  obeležili z
obiskom pesnika, prevajalca in pisatelja Marka Kravosa.

Prvi dogodek dne 4. decembra ob 16.00 smo ga organizirali skupaj z
Veleposlaništvom RS v Rimu v splošni knjižnici Tullio de Mauro v
rimski univerzitetni četrti San Lorenzo. V prijetnem
literarno-umetniškem klepetu, ki ga je moderiral prof. Andrea Trovesi,
smo se dotikali tem z vseh (Štirih) vetrov: avtorjevega opusa,
stoletnice UL, projekta slovenske bralne značke (Kravos je namreč njen
predsednik) ter slovenske otroške literature, saj bo Slovenija leta
2021 častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni. Kravos je
občinstvo navdušil z branjem svoje poezije, sklenil pa ga je z
zdravico Prešernu in veselemu dnevu slovenske kulture, ki se z našimi
Svetovnimi dnevi proslavlja po vsem svetu. Kot se priliki spodobi, smo
večer sklenili dobre volje, z odličnimi vini, ki nam jih je podaril
(Kravosov prijatelj) kraški vinar Sandi Škerk, ter vsaj tako okusnih
prigrizkih, s katerimi nas je počastilo Veleposlaništvo RS v Rimu.

Naslednje jutro nas je Kravos obiskal na fakulteti, kjer je študentom
poskušal približati umetniško večplastnost duše mesta Trst. Še vsi
navdušeni od prejšnjega večera so se njegovega predavanja udeležili
prav vsi študentje slovenščine. Za konec je vsakemu podaril izvod
svojo dvojezično knjigo črtic Leta genijev, druženje pa smo po
formalnih dveh urah v predavalnici nadaljevali še v kavarni.

O tem, da smo s podporo in dobro voljo naših soorganizatorjev in gosta
tudi letos uspešno in lepo proslavili naše Svetovne dneve, so
naslednji dan poročali tudi na TV SLO 1 in radiu ARS: KULTURA, 5. 12.
2019  https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174656429 , oddaja SVET
KULTURE, 5. 12. 2019,
https://ars.rtvslo.si/2019/11/svet-kulture-1095/   Čas: 11 min 50 s -
14 min 40 sek. Zahvala gre torej vsem udeleženim, še posebej Tini
Kokalj z Veleposlaništva RS v Rimu, s katero smo znova odlično
sodelovali.

Dragi kolegi, tokrat vam skupaj s prisrčnimi pozdravi iz večnega mesta
pošiljam tudi lepe praznične in dobre novoletne želje,
Sanja

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V čet., 12. dec. 2019 ob 02:20
Subject: Iz Tübingena 1

V okviru projekta Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti ob
100-letnici Univerze v Ljubljani smo imeli na lektoratu slovenščine v
Tübingenu v torek, 3. 12. 2019, na Prešernov rojstni dan, literarno
delavnico, v kateri smo študentom predstavili znanstveni pogled na
delo Primoža Trubarja, prvega moža slovenskega knjižnega jezika, ki je
v jezikovnem pogledu združil Slovence. S tem dejanjem  je spodbudil
tudi razvoj slovenske znanosti in umetnosti. Predstavili smo Trubarja
skozi poglede nemških znanstvenikov in raziskovalcev njegovega dela,
med najvidnejšimi je  tudi Rolf-Dieter Kluge, dolgoletni profesor za
slovanske literature na slavističnem oddelku Univerze v Tübingenu, ki
je izdal delo Primus Truber und seine Zeit – Ein Leben zwischen
Laibach und Tübingen / Primož Trubar in njegov čas – Življenje med
Ljubljano in Tübingenom  (Verlag Otto Sagner, München 1995, 572 str.)
in je avtor razprave Primus Truber: Leben, Werk und Wirkung / Primož
Trubar: življenje, delo in delovanje v zborniku Primus Truber
(1508-1586) – Der slowenische Reformator und Württemberg (W.
Kohlhammer Verlag, Stuttgart 2011). Med drugim smo osvetlili razmere,
v katerih je Trubar prevzel mesto pridigarja v frankovskem, luteransko
zaznamovanem svobodnem cesarskem mestu Rothenburg ob der Tauber. Tu je
Trubar doživel uporabo biblije v nemškem, za tamkajšnje prebivalce
maternem jeziku, kar je bil verjetno zadnji impulz Trubarjevi že dolgo
pretehtani nameri, da svojim sonarodnjakom omogoči dostop do temeljnih
verskih besedil v maternem slovenskem jeziku. Novi generaciji nemških
študentov slovenščine je bilo malo znano, da je Trubar v Rotenburgu
napisal in v Tübingenu l. 1550 izdal obe prvi slovenski knjigi:
Katekizem s cerkvenimi pesmimi po Lutrovih predlogah in Abecednik z
malim katekizmom Johannesa Brenza za slovensko mladino. Kluge tako kot
raziskovalci Trubarjevega dela pred njim ugotavlja: To je bila
filološka mojstrovina. Trubar je namreč moral najti način za
razumljivo ponazoritev slovenskih glasov z latinskimi oz. nemškimi
črkami. Dejstvo, da je odklonil okorne črkovne povezave, kot sta jih
imeli slovenščini sorodni  hrvaška in poljska pisava tistega časa, in
je raje stremel k bolj fonetičnemu črkovnemu sistemu, po zgledu
takratnega nemškega načina pisanja, nakazuje osupljivo jezikovno
tankočutnost. Kluge navaja Trubarja, ki se je glede tega vprašanja sam
izrazil takole: Dragi bralec! Navaditi se moraš, da boš [...]
samoglasnike pa po šegi našega jezika [izgovarjal]. Ne straši se pa,
če se ti bo zdelo od kraja čudno in težko, marveč sam beri in piši ta
jezik, kakor sem jaz nekaj časa delal, pa boš spoznal ter kaj kmalu
videl in opazil, da se da tudi ta naš jezik prav kakor nemški lično in
dobro pisati in brati [...] (Slovenski protestantski pisci, Ljubljana
1966, DZS, str. 49, prevod Mirko Rupel, orig. Primož Trubar,
Cathechismus v Slovenskim jeziku…, Tübingen 1555). V središču
vrednotenja Trubarja stoji ugotovitev, da si kar največjega
spoštovanja zasluži Trubarjev dosežek, da je do takrat v dialekte
razklani in le ustno uporabljani jezik uspel pripeljati do enotnega
pisnega izraza. Poznejša kritika določenih enostranskosti, npr. veliko
germanizmov,  ne zmanjša Trubarjeve pionirskosti in je zgrešena.
[Nadaljevanje v naslednjem sporočilu. -- mh]