[SlovLit] Milena Kožuh -- Formulaičnost ruskih bilin, znanstvena komunikacija -- Krpan z Blok

[Miran gmail]

Od: Sollner-Perdih, Anka <Anka.Sollner-Perdih na ff.uni-lj.si>
Datum: 16. april 2015 21.53
Zadeva: V spomin Mileni Kožuh
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005135.html)

Miran, v zamejskem časopisu Novi Matajur (15. 4. 2015, št. 15, str. 8)
sem našla članek, napisan  v spomin naši kolegici slovenistki in
umetnostni zgodovinarki Mileni Kožuh, ki smo jo prešnji teden zadnjič
pospremili na ljubljanske Žale.  Prosim te, da zapis objaviš na
SlovLitu, da ga bodo lahko prebrali tudi drugi, ki so jo poznali. Še
enkrat se bomo lahko poklonili njenemu spominu v sredo, 22. aprila, in
sicer ob 18. uri v Narodni galeriji v Ljubljani. -- Anka

---

Na njenem pogrebu je spregovoriu tudi far barske nu zavarške skupnosti
don Calligaro
Milena Kožuh je odkrila in valorizirala Tersko dolino

Res pouno judi to se zbralo četartak 9. avrila u Ljubljani za sarčno
pozdraviti prof. Mileno Kožuh, ki je zapustila tole zemijo tiedan pred
Veliko nocjo zuj ne hude boliezni. Med njimi še prijatelji iz Terske
doline in far barske nu zavarške skupnosti don Renzo Calligaro. Tou
imanu dele Terske doline, don Renzo se je zahvalu profesorici, ker je
znala odkriti in valorizirati umetnost, kulturo, zgodovino an delo
živjenje male doline Tera. »Za te parvi bot - je poviedau far - še mi
smo se počutili važni«. Far je še naordou, ke Milena se je veliko
potrudila s svojo skupino študentov Univerze tretjega obdobja za
pomati an promovirati naše kraje. Tej, ke je liepo poviedala njena
študentka dr. Dušana Findeisen: "Velika ljubezen Milene Kožuh je bila
Terska dolina. Dvajset let je zahajala tja, vzljubila jo je, ko jo je
tja kot študentko  opeljala profesorica dr. Breda Pogorelec. Ob
predstavitvi vprašanj zamejstva in Terske doline v Državni založbi
Slovenije se je tam in pred vrati zbralo več kakor tristo poslušalcev.
Kaj takega tam še niso doživeli! Milena Kožuh je kasneje uredila
zbornik Terska dolina v slovenskem in italijanskem jeziku, pred tem pa
še nekaj drugih zbornikov, kot Trideseta leta 20. stoletja v slovenski
likovni umetnosti in druge. K Terjancem, dr. Viljemu Černu in drugim
je velikokrat odpeljala svoje študente s kar sedem avtobusi hkrati".
Šinje malo prej kuj umrieti, Milena je uprosila prijatelico: "A bomo
še šli dan bot tou Tersko dolino?" Ji nie uspelo, a šigurno Terska
dolina jo bo nimar imela par sarcu, za to doro sieme, ki je znala
usiati tou teli zapuščeni zemiji in ki inje moćno raste. Sredo, 22.
avrila, ob 18. uri bo tou ljubljanski Narodni galeriji
žalna slovesnost an še takrat, ne bo manjkala skupina iz doline Tera,
ki bo piela nu rečitala liepe terske piesme za našo nepozablijvo
Mileno.

===

https://www.academia.edu/11942930/A_new_algorithm_for_extracting_formulas_from_poetic_texts_and_the_formulaic_density_of_Russian_bylinas
-- Dmitrij Nikolajev: A new algorithm for extracting formulas from
poetic texts and the formulaic density of Russian bylinas.
Academia.edu.

https://www.academia.edu/t/a-J3g5UF6-bjzWT5/11947664/Process_as_Product_Scholarly_Communication_Experiments_in_the_Digital_Humanities
--  Sarah Potvin et al.: Process as Product: Scholarly
CommunicationExperiments in the Digital Humanities. Journal of
Librarianship and Scholarly Communication 2/3 (2015).  Academia.edu.
(Članek o dostopnosti, razširjanju, objavljanju, recenziranju,
skupinskem avtorstvu itd. znanstvene komunikacije.)

===

http://www.kjuc.si/cgi-bin/news.cgi?action=detail&id=850&kaj=2 -- 18.
aprila 2015 se je v knjižnici Ivana Čampe v Novi vasi na Blokah
dogajal pogovor o bloškem domicilu Martina Krpana. Na povabilo
Franceta Hitija (Društvo prijateljev Martina Krpana), župana Nove vasi
Jožeta Dolesa in Marije Hribar (Knjižnica Cerknica) so sodelovali
Marija Makarovič, Slavko Petrič, Jože Lavrič Cascio, Tone Urbas, Miran
Hladnik in zainteresirana publika. Da je bil Krpan z Nadliškovega griča
pod sv. Urhom pri Pajkovem na Blokah, ki se mu je svojčas reklo Sveti
vrh (http://www.geopedia.si/#T105_F1173:39358_x461166.972_y76069.64_s17_b2),
ni skoraj nobenega dvoma več, glede vprašanja, kaj sta Krpan in
Levstik razumela pod pojmom angleška sol, pa ostajajo prepričljive
razlage zgodovinarjev carine na Slovenskem
(http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/20_let_Carine/Zbornik_Carina_20_let.pdf),
da je bila to pač kuhinjska sol in ne morebiti odvajalo ali smodnik.
Za voditelje literarnih ekskurzij: kraj, kjer sta se v ozki gazi
srečala Krpan in cesar, "dve uri hoda" od Vrha pri Sveti Trojici, bi
bil po vsej verjetnosti Martinjak ob Cerkniškem jezeru. 26. aprila
Bločani vabijo na 19 oz. 23 km dolgi pohod po Krpanovi poti
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Krpanova_pot). -- miran