[SlovLit] Petolska praosnova -- Iz Bukarešte -- Milena Kožuh

[Miran gmail]

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 03 Apr 2015 12:36:54 +0200
Subject: Re: Petolska praosnova
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005134.html)

Spoštovana Jolka, saj točno to je petola, mikrobiološka podlaga ali
skorja, ki jo sestavljajo "cianobakterije, sadra, karbonatni minerali
in glina", zelo podobna polentni, le da veliko trša, da se po njej
lahko hodi (s taperini, ki so široki, pa tudi z gumijastimi škorji),
pa se kljub temu ne ugrezne. Kadar se ugrezne oz. poškoduje, pride
blato od spodaj v slanico, kar ni v redu, ker je potem sol,
pridobljena iz take slanice, umazana oz. blatna, zato je petola tako
pomembna za kvalitetno oz. "sladko" piransko sol.

Podrobnejši podatki o marsičem v zvezi s tradicionalno pridelavo soli,
jezikom solinarjev, šegami in navadami ipd. so v dragoceni knjigi
Miroslava Pahorja in Tatjane Poberaj: Stare piranske soline (1963), ki
je dosegljiva tudi v vaši domači, sežanski knjižnici.

Pa srečno!
Vladka Tucovič

===

From: "Boštjan Božič" <molj78 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 4 Apr 2015 11:43:28 +0200
Subject: Drago Jančar in Mircea Cărtărescu v Bukarešti

V četrtek, 26. marca 2015, ob 18.30 smo Veleposlaništvo RS v
Bukarešti, Centralna univerzitetna knjižnica "Carol I" in lektorat
slovenščine na Univerzi v Bukarešti v zares lepi Avli Centralne
univerzitetne knjižnice "Carol I" organizirali literarni večer, na
katerem sta se pred številnim občinstvom srečala ugledni slovenski
pisatelj Drago Jančar in priznani romunski pisatelj Mircea Cărtărescu.
Pogovor z naslovom "Eksistenčne in etične stiske posameznika ter vloga
umetnika v sodobni družbi" je povezoval pesnik, pisatelj in literarni
kritik Marius Chivu, urednik literarne redakcije pri prestižnem
romunskem kulturnem tedniku Dilema veche. Dialog je potekal v
slovenskem in romunskem jeziku, za zaporedno prevajanje je poskrbela
gospa Eva Catrinescu, dolgoletna lektorica za romunski jezik na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Povod za organizacijo medkulturnega srečanja med literatoma, ki sodita
med najbolj prevajane avtorje iz svojih jezikovnih okolij, je bil prvi
prevod Jančarjevega romana To noč sem jo videl v romunščino (prev.
Paula Braga Šimenc). Ob koncu leta 2014 je izšel pri založbi Casa
cartii de stiinta iz Cluja-Napoce.

Še enkrat res najlepša hvala našima osrednjima gostoma, veleposlanici
Republike Slovenije v Bukarešti gospe Jadranki Šturm Kocjan in njeni
ekipi, Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Centralni
univerzitetni knjižnici "Carol I" pa moderatorju Mariusu Chivuju ter
prevajalki dialoga Evi Catrinescu.

Boštjan Božič,
učitelj slovenščine na Univerzi v Bukarešti

===

Od: Sollner-Perdih, Anka <Anka.Sollner-Perdih na ff.uni-lj.si>
Datum: 06. april 2015 00.42
Zadeva: Milena Kožuh

Miran, v sobotnem Delu me je presenetila novica, žalostna vest, da nas
je zapustila kolegica, prof. slovenskega jezika in književnosti,
glasbe in umetnostna zgodovinarka, Milena Kožuh. O njej veliko povedo
besede, ki so ji bile leta 2011 namenjene ob podelitvi častnega
priznanja Izidorja Cankarja: "Profesorica Milena Kožuh je večji del
svoje poklicne kariere delovala kot učiteljica umetnostne vzgoje na
Šubičevi gimnaziji v Ljubljani. Po upokojitvi se je njena pedagoška
dejavnost še povečala, ko je v okviru Univerze za tretjo življenjsko
obdobje pričela s poučevanjem umetnostne zgodovine ter glasbe in
literature in s tem dosegla izjemne uspehe pri popularizaciji
zgodovine likovne umetnosti pri najširšem segmentu prebivalstva. Poleg
večdesetletnega poučevanja, ki mu kljub častitljivi starosti ostaja
zvesta še danes, in ki se ni omejevalo le na predavanja »ex cathedra«,
marveč je vključevalo tudi številne ekskurzije, terensko delo in
oglede razstav, je treba posebej poudariti tudi njeno lastno
raziskovalno delo ter mentorstvo in uredniško delo pri objavah
študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje, katerega plod je
bilo kar nekaj publikacij (predvsem omenjam na tem mestu knjižico o
Plečnikovi dediščini ter deli o Žalah ter o Terski dolini)." Njena
zasluga in lahko bi rekli tudi življenjsko delo na področju
slovenistike je zbornik Terska dolina (v slov., ital. in furl.), ki
med drugim vsebuje tudi prispevke življenju in umetnosti  v tej
dolini, o terskem narečju ter pesmi  V. Černa. Od nje se bomo
poslovili v četrtek 9. aprila na ljubljanskih Žalah.

Anka