[SlovLit] Določanje avtorstva -- Re: Znanost brez slovenščine -- Iz Gradca

[Miran gmail]

http://dsh.oxfordjournals.org/content/30/1/53 -- Ana Lučić, Catherine
L. Blake: A syntactic characterization of authorship style surrounding
proper names. Digital Scholarship in the Humanities (prej LLC Literary
& Linguistic Computing). Razprava o tem, kako se avtorstvo člankov in
romanov da uganiti tudi iz sintaktične rabe lastnih imen.

===

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha na guest.arnes.si>
Datum: 20. marec 2015 14.16
Zadeva: SlovLit Znanost brez slovenščine
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005115.html)

Kolegica Monika Kalin Golob, ostaniva znotraj teme, zaradi katere sem
se sploh oglasila. Beseda je o aktualnem dejanskem položaju
slovenskega znanstvenega jezika v matični državi RS; namreč nazadnje o
uspešnosti prizadevanj po spremembi njegovega položaja sam zase govori

1. posvet o »Izhodiščih za spremembe postopkov (so)financiranja,
ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti v
Republiki Sloveniji«, ki ga je organiziral predsednik upravnega odbora
ARRS Rado Bohinc (FVD, 11. 3.) – bil je tudi povod za moje oglašanje,
sedaj pa

2. hočeš nočeš še Tvoj odgovor.

V zvezi s 1. točko pač moram ponoviti že zapisano tako, da bom
opustila metaforo o mlinu in citirala segment iz Komelovega dopisa
(SlovLit 18. 3.): »/N/ovi veljavni pravilnik  o  vrednotenju
raziskovalnih dosežkov onemogoča, da bi se monografsko delo, napisano
v slovenščini, uvrščalo pod A'', in dalje: »Sploh je vrednotenje
monografij in znanstvenih zbornikov že sicer problematično (recimo, da
se izločajo znanstveni citati, ki so povezani z objavami tega tipa).
Nadalje se mi zdi skoraj absurdno, da članki v  reviji, kot je, recimo
Slavistična revija, s šestdesetletno tradicijo, po prenovljenem
pravilniku ne kotirajo več niti kot A'.«

V zvezi z 2. točko naj ponovim del Tvojega odgovora (SlovLit 19. 3.):
»/P/redlani in lani smo eksplicitno predlagali izboljšanje  12. člena
v predlogu Zakona o visokem šolstvu, to predstavili na Svobodni
univerzi in v medijih. Letos smo ob spet novem konceptu ZVŠ celoten
predlog ponovili, saj je v primerjavi s prejšnjim predlogom veliko
slabši in slovenščino zopet razume kot oviro internacionalizaciji.«

Se Ti ne zdi, Monika, da so stvari absurdne? Saj vendar človek svoje
iskreno prizadevanje vedno usmerja proti cilju, proti seveda jasno
izraženemu cillju. V čem se je torej status slovenščine kot
znanstvenega jezika univerze in znanosti na Slovenskem v desetih letih
spremenil, mislim seveda na boljše, ne na slabše? Za to nam gre, a ne?
Pri tem ni pomemben ne precejšen pesimizem ne pretiran optimizem, pač
pa realnost, ki govori sama zase.

Še beseda iz Tvojega odgovora o »polarnost obravnave, ki že celo
desetletje onemogoča, da bi našli učinkovito jezikovno politiko
visokega šolstva in znanosti«, o »ocenjevanju od zunaj« in »popolnoma
zaščitniškem položaju ali popolni odprtosti do angleščine kot jezika
slovenske univerze in znanosti.« V prvem trenutku sem mislila, da
»polarnost« vežeš na stroko po eni strani, po drugi pa morda niti ne
toliko na politiko kot na, oprosti stopnjevanju, birokratsko
birokracijo; prezrla sem pač oznako »zunanjost«. Morda se Ti bo zdelo
čudno, vendar mi celoživljenjski »zunanji položaj«, med drugim,
omogoča ohraniti avtentičnost ali, preprosto rečeno, lastno zdravo
pamet; vsaj zame je to bistveno. Glede »zaščitniškega položaja« v
zvezi s slovenščino naj navedem samo eno svojo zapisano izjavo: »Tako
kot je absurdna zaprtost in samozadostnost, je absurdna tudi naivnost,
da bo opustitev slovenščine kot jezika znanstvene razprave rešila
slovensko znanost oz. ji dala pečat celo univerzalne vrednosti. /…/
Danes morda bolj kot kadarkoli v zgodovini je seveda potrebno tudi
kompetentno znanje tujih jezikov, vendar s samoumevno samozavestjo
bivanja v lastnem jeziku.« (Ponatis v Moč in nemoč knjižnega jezika,
2013, 234-235.)

Samo en pomislek v zvezi z odgovorom vodje Službe za slovenski jezik
na Ministrstvu za kulturo,  dr. Simone Bergoč, ki meni, da »/b/istvena
naloga nacionalne znanstvene politike mora biti vzpostavitev pogojev
za učinkovit prenos znanstvenih dosežkov v družbo, v smislu
zagotavljanja kakovosti življenja vseh njenih članov (tj.
davkoplačevalcev, ki posredno financirajo znanost kot javno dobrino).«
(18. 3.) Naj na glas razmišljam v slogu njene citirane izjave:
»davkoplačevalci, ki posredno financirajo znanost«, morajo verjetno
pred distribucijo znanstvenih dosežkov poskrbeti za vzpostavitev
pogojev, v katerih bo mogoče  »znanstvene dosežke« ustvarjati.

Ada Vidovič Muha

===

From: "Klemen, Matej (matej.klemen na uni-graz.at)" <matej.klemen na uni-graz.at>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 20 Mar 2015 19:15:49 +0100
Subject: Literarni večer s Cvetko Lipuš v Gradcu

V torek, 17. marca, smo v Slovenski čitalnici v Gradcu gostili pesnico
Cvetko Lipuš. Na dogodek smo se s študenti pripravljali s prevajanjem
nekaj njenih pesmi iz zbirke Pojdimo vezat kosti. Na literarnem večeru
pa smo poleg teh slišali še poezijo iz zbirke Kaj smo, ko smo, ki bo v
kratkem izšla pri Beletrini. V razgibanem pogovoru s študentoma
slovenščine Petro Zdouc in Felixom Kohlom so se izmenjevali
slovenščina in nemščina, resna in humorna vprašanja, odgovori o čaju,
filmu, živalih, pisanju na roke in šele potem na računalnik, ponovnem
branju in literarnih večerih, razmišljanje o življenju v različnih
deželah – avstrijski Koroški, od koder avtorica prihaja, Ameriki, kjer
je živela 15 let, Salzburgu, ki je njen dom zadnjih nekaj let – in
različnih jezikih oz. pesničinem osebnem Babilonu, kot ga je
poimenovala, in z njim povezanimi identitetami. Prireditve se je
udeležilo okrog 30 obiskovalcev, ki so soglašali, da smo doživeli lep
večer.

Hvala vsem, ki so omogočili, da smo lahko od blizu spoznali odlično
pesnico: založbi Beletrina, Javni agenciji za knjigo RS, Kulturnemu
društvu člen 7 za avstrijsko Štajersko, Centru za slovenščino kot
drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitutu
za slavistiko in Inštitutu za prevajalstvo Univerze Karla in Franca v
Gradcu.

Vabimo vas, da obiščete novo spletno stran Slovenske čitalnice
(http://www.slovenska-citalnica-gradec.si/) in se nam pridružite na
katerem od prihodnjih dogodkov. 21. aprila v Gradec prihaja Vlado
Kreslin.

Lep pozdrav,
Kasilda Bedenk in Matej Klemen