[SlovLit] Znanost brez slovenščine -- Slovenjegraška knjiga

[Miran gmail]

From: "Simona Bergoč" <simona.bergoc na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 18 Mar 2015 21:11:54 +0100
Subject: Znanost brez slovenščine
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005113.html in prej)

Spoštovani, ne bi rada zmanjševala teže mednarodne razsežnosti
preverjanja izsledkov znanstvenih raziskav, saj je pogoj za znanstveno
kakovost. Ob robu debate o znanstveni slovenščini pa bi vendarle rada
opozorila, da novi pravilnik o vrednotenju raziskovalnih dosežkov, o
katerem poroča dr. Komel, očitno ni bil pripravljen v duhu Resolucije
o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014˗2018, kjer je bila z
najširšim družbenim konsenzom sprejeta skrb za razvoj slovenščine v
znanosti. Bistvena naloga nacionalne znanstvene politike mora biti
vzpostavitev pogojev za učinkovit prenos znanstvenih dosežkov v
družbo, v smislu zagotavljanja kakovosti življenja vseh njenih članov
(tj. davkoplačevalcev, ki posredno financirajo znanost kot javno
dobrino). Skoraj odveč je poudarjati, da ima jezik pri tem prenosu
bistveno vlogo. Pravilnik o vrednotenju raziskovalnih dosežkov je zelo
pomemben mehanizem uravnoteženja znanstvene kakovosti na eni strani in
potrebe po prenosu znanstvenih dognanj v družbo na drugi, zato je
prav, da o njegovi vsebini poteka široka javna razprava.

Dr. Simona Bergoč
vodja Službe za slovenski jezik
Ministrstvo za kulturo

---

From: "Kalin-Golob, Monika" <Monika.Kalin-Golob na fdv.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 19 Mar 2015 10:53:39 +0000
Subject: jezik univerze in znanosti

Profesorica dr. Ada Vidovič Muha je včeraj opozorila na desetletnico
aktualizacije vprašanja slovenskega znanstvenega jezika. Čeprav je
profesoričin odziv precej pesimističen, je treba dodati, da je v teh
desetih letih vendarle prišlo do pomembnih premikov, in sicer prav s
sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu jezikovne politike
2014—2018 in iz nje izvedenem akcijskem načrtu za jezikovno
izobraževanje. Čeprav je slednji iz znanih razlogov obležal v predalu
Ministrstva za kulturo, pa je nacionalni program jezikovne politike v
poglavju o jeziku visokega šolstva in znanosti pripravil izhodišča in
ukrepe, ki so nastali z resnimi analizami in pogovori z vsemi
pomembnimi predstavniki visokega šolstva in znanosti.

S kolegom Stabejem sva pripravljene ukrepe jezikovne resolucije namreč
pred dokončanjem dokumenta predstavila takratnemu direktorju ARRS dr.
Demšarju, predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
gospe Darinki Vrečko ter takratnemu rektorju UL prof. dr. Pejovniku. S
pogovori smo razčistili mnogo nejasnosti in našli dobre rešitve, ki so
v jezikovni resoluciji tudi utemeljene in zapisane. Seveda nismo
dosegli popolnega soglasja, a vendarle storili pomemben korak k
razumevanju zelo zapletene problematike. Predvsem pa smo s pogovori
poskušali preseči polarnost obravnave, ki že celo desetletje
onemogoča, da bi našli učinkovito jezikovno politiko visokega šolstva
in znanosti. Ko le od zunaj ocenjujemo stanje, kaj hitro zavzamemo ali
popolnoma zaščitniški položaj ali popolno odprtost do angleščine kot
jezika slovenske univerze in znanosti. Ne eno ne drugo ni rešitev. Za
iskanje razvojne jezikovne politike je bilo in je še vedno treba
veliko analiz, razprav in soočanj mnenj. Prav zato je potrebna
neprestana vključenost in konkretno odzivanje: predlani in lani smo
eksplicitno predlagali izboljšanje  12. člena v predlogu Zakona o
visokem šolstvu, to predstavili na Svobodni univerzi in v medijih.
Letos smo ob spet novem konceptu ZVŠ celoten predlog ponovili, saj je
v primerjavi s prejšnjim predlogom veliko slabši in slovenščino zopet
razume kot oviro internacionalizaciji.

Glede jezika znanosti in vrednotenja znanstvenih dosežkov je Fakulteta
za družbene vede prejšnji teden organizirala posvet, ki ga je odprl in
poslušal direktor dr. J. Györkös, ter opozorili na nevzdržno odrivanje
slovenskega znanstvenega jezika, celo več, zahtevali, da odgovorni
končno definirajo vrhunske dosežke v humanistiki in odpravijo stanje,
ko objave v slovenskem jeziku tega nikakor ne morejo doseči in so
odrinjene v povprečnost. Ob vsem tem pa je bilo opozorjeno tudi na
neusklajeno delovanje državnih institucij, ki z razpršenostjo in brez
strategije popolnoma zanemarjajo razvojne potrebe slovenskega jezika v
sodobni družbi.

Del vsega tega, pa tudi tuje prakse, raziskave in lastno empirično
delo ter predloge ukrepov smo prav ob desetletnici prvih bolonjsko
reformiranih programov  predstavili tudi v knjigi Jezikovna politika
in jeziki visokega šolstva v Sloveniji
(http://knjigarna.fdv.si/knjige/komunikologija/sticisca/i_665_jezikovna-politika-in-jeziki-visokega-solstva-v-sloveniji).
Knjiga bo predstavljena 6. maja ob 18. uri v Trubarjevi hiši
literature. Gotovo bo tudi to priložnost za nova spoznanja in ukrepe.

Monika Kalin Golob

===

Od: Katja Kleindienst <katja.kleindienst na siol.net>
Datum: 19. marec 2015 11.01
Zadeva: Predstavitev Slovenjegraške knjige

Spoštovani, vabimo Vas na predstavitev Slovenjegraške knjige, ki bo v
ponedeljek, 23. marca 2015 ob 11. uri.

===