[SlovLit] Znanost brez slovenščine -- Yeats -- Japonsko korpusno jezikoslovje

[Miran gmail]

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha na guest.arnes.si>
Datum: 18. marec 2015 14.11
Zadeva: RE: [SlovLit] Znanost brez slovenščine
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005112.html)

Letos mineva 10 let, odkar se je v samostojni državi Sloveniji
intenzivno aktualiziralo vprašanje rabe slovenskega znanstvenega
jezika najprej v njegovem najbolj naravnem okolju – slovenski univerzi
in seveda z njo v zvezi tudi v znanosti na Slovenskem sploh. Takrat
sem zasledila v reviji Ampak Komelov članek med drugim o maternem
jeziku kot neke vrste temeljni determinirajoči prvini humanistike; s
pridom sem ga uporabila v svojem razmišljanju o »aktualnih vprašanjih
slovenske univerze in znanstvene razprave v slovenščini«. Objavi v
Delu, v širšem kontekstu v zborniku Obdobja,  so sledile živahne javne
razprave na okrogli mizi ob  tednu univerze 2006, vrstili so se
pogovori na radiu, televiziji, sledila je tematska številka Jezika in
slovstva 2007 – vendar – kje smo danes? Vmes se je dogajalo še
marsikaj – med drugim je bil sprejet v DZ Nacionalni program za
jezikovno politiko, katerega izstopajoča značilnost je brisanje
samoumevne problemske hierarhije, ki jo vzpostavlja slovenščina kot
materni jezik in hkrati uradni jezik države glede na vse druge jezike
v tej isti državi.

Mlini meljejo počasi, vendar vztrajno. Smo že v fazi, ko meljejo
slovenske znanstvene monografije – tudi tiste, ki obravnavajo tematiko
slovenščine; na vrsti so revije – tudi  tiste, ki obravnavajo pretežno
slovenistično tematiko. Primerno temu je razvrednoteno citiranje
tovrstnih referenc. Vzpostavljena logika lahko samoumevno začenja
mleti tudi samostojne slovenistične študijske programe; slovenščina bo
tako rekoč zopet samoumevno prešla med etnične  študije. Če sem pred
leti zapisala, da se bližamo stanju, ko ne bomo več mogli govoriti o
slovenski univerzi, ampak samo o univerzi na Slovenskem, je po vsem,
kar sem v zvezi s posvetom na ARRS v posredovanem dopisu (14. 3. 2015)
prebrala, do tega stanja samo še korak. Torej – morebitni študent, ki
ga bo jezikoslovni, se pravi znanstveni vidik slovenščine – jezika, ki
si je v 20. stoletju znal in zmogel izbojevati status univerzitetnega
posrednika znanosti – ta  študent bo torej moral poseči po – čem že?

---

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Datum: 18. marec 2015 11.24
Zadeva: Re: [SlovLit] Znanost brez slovenščine

K razmišljanju o slovenščini v znanosti dodajam samo čisto kratek
zapis o tem, kar sem kot učitelj slovenščine v tujini doživel pred
slabim mesecem: fakultativna študentka, sicer doktorandka nekega
drugega študijskega programa (ki se je slovenščine začela učiti šele
med študijem in nato semestralnim bivanjem v Sloveniji) se je
prijavila na neko študentsko konferenco v Ljubljani, a je prejela
odgovor, da mora biti referat izključno v angleščini - in je
sodelovanje razočarana odpovedala. Super antireklama konec koncev tudi
za lektorat. S takšnimi "samoumevnostmi" sami iz sebe delamo le še
krožke za redke ljubitelje nekoristnega tratenja časa.

Lep pozdrav,
Andrej

===

Od: Avsenik, Maja <Maja.Avsenik na ff.uni-lj.si>
Datum: 18. marec 2015 15.49
Zadeva: Poezija Williama Butlerja Yeatsa na Besedni postaji

Na Besedni postaji v sredo, 25. marca, ob 18. uri (Modra soba):
William Butler Yeats, Zbrana poezija 1: Lirika 1889--1914 (Književno
društvo Hiša poezije, 2014; Prevod, opombe in spremna besedila Nada
Grošelj)

Irski pesnik William Butler Yeats (1865--1939) velja za enega
najpomembnejših britanskih pesnikov 20. stoletja, izjemen je tudi
njegov prispevek k irskemu literarnemu preporodu. Poleg poezije
(lirske, dramske, pripovedne) je pisal kritiko, eseje, romane idr.
Vsebinsko je črpal zlasti iz dveh tem: iz irske zgodovine, mitologije
in sočasnih razmer ter iz okultnih ved (teozofije, hermetičnih
študijev, cikličnih teorij zgodovine). V slednjih je našel filozofijo
pesništva, ki je poudarjala asociativno moč domišljije in mu nudila
vir idej in simbolov. Njegovo delo se odlikuje po sugestivnosti,
sijajnem, močnem podobju in bravuroznem razponu jezikovnih registrov
in govorcev. Že v zgodnejših zbirkah, npr. Crossways (1889), The Rose
(1893) ali The Wind Among the Reeds (1899), se Yeats kaže kot mojster
v ustvarjanju ritmičnih vzorcev, slikovitih, sugestivnih podob in
razpoloženja, ki je tu še hrepenenjsko in nostalgično. Leta 1923 je
prejel Nobelovo nagrado za književnost, zatem pa napisal še nekaj
svojih najboljših zbirk, kot sta The Tower (1928) in The Winding Stair
and Other Poems (1933). V slovenščini sta doslej izšla dva knjižna
izbora v prevodu Vena Tauferja, prvi del najaktualnejšega izbora pa je
izšel pred kratkim v zbirki Poetikonove lire.

O pesniku in prevajanju se bodo pogovarjali dr. Nada Grošelj, dr.
Nadja Dobnik in prof. dr. Uroš Mozetič. Prijazno vabljeni!

===

Od: Kristina Hmeljak Sangawa <kristina.hmeljak na guest.arnes.si>
Datum: 18. marec 2015 13.51
Zadeva: [SDJT-L] Predavanje prof. Maruyama o japonskem korpusnem
jezikoslovju 19.3.2015

V četrtek, 19. marca 2015, bo prof. Takehiko Maruyama (Nacionalni
inštitut za japonski jezik NINJAL / Univerza v Oxfordu) predaval na
temo Current issues in Japanese corpus linguistics. Predavanje bo v
angleščini, v dveh delih: od 10:30 do 12:00 v predavalnici 4-rim. in
od 16:20 do 17:50 v predavalnici 011 na Filozofski fakulteti.
Vabljeni!

http://aas.ff.uni-lj.si/2015/03/predavanje-o-japonskem-korpusnem-jezikoslovju-prof-takehiko-maruyama-1932015