[SlovLit] Znanost brez slovenščine -- O Kravosu -- Tržna terminologija -- E-torba

Sre Mar 18 07:50:18 CET 2015

Od: Žele, Andreja <Andreja.Zele na ff.uni-lj.si>
Datum: 16. marec 2015 19.30
Zadeva: FW: slovenščina

Miran, posredujem spodnje dopisovanje s kolegom Komelom. Sem mu res
zelo hvaležna, da je aktivno zagrizel v to problematiko in mislim, da
je prav, da skupaj sprožimo malo večjo akcijo -- že toliko časa namreč
govorimo in pišemo o tej problematiki, pa se zdi, da se nikamor
dejavno ne premakne [...], Andreja

Od: Dean Komel [dean.komel na guest.arnes.si]
Poslano: 14. marec 2015 23:20
Za: Žele, Andreja
Zadeva: Fw: slovenščina

Spoštovana Andreja Žele,
prepošiljam vam dopis, ki sem ga naslovil na predsednico Sveta za
Humanistiko pri ARRS Barbaro Murovec, spodbudilo pa ga je tudi
problemtično (raz)vrednotenje revij (po Sicrisu), ki posebej razvijajo
znanstveno rabo slovenskega -- za Slavistično revijo sicer ne vem,
kako je to mogoče, saj je indeksirana v SSCI. Lep pozdrav in vse
dobro, Dean Komel

From: Dean Komel
To: Barbara.Murovec na zrc-sazu.si
Sent: Saturday, March 14, 2015 10:59 PM
Subject: slovenščina

Draga Barbara, upam da si v redu. Oglašam se ti v zvezi z zadevo, ki
se mi zdi, da sodi v pristojnost sveta za humanistiko.

Na posvetu o »Izhodiščih za spremembe postopkov (so)financiranja,
ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti v
Republiki Sloveniji« ki ga je organiziral predsednik upravnega odbora
ARRS Rado Bohinc (FVD, 11. 3.), se je sprožila tudi  diskusija o
slovenščini v znanstveni rabi in sicer od predstavnikov slovenističnih
inštitutov na ZRC. Neposreden povod za to je okoliščina, da novi
veljavni pravilnik  o  vrednotenju raziskovalnih dosežkov onemogoča,
da bi se monografsko delo, napisano v slovenščini, uvrščalo pod A''.
Sploh je vrednotenje monografij in znanstvenih zbornikov že sicer
problematično (recimo, da se izločajo znanstveni citati, ki so
povezani z objavami tega tipa). Nadalje se mi zdi skoraj absurdno, da
članki v  reviji, kot je, recimo Slavistična revija, s šestdesetletno
tradicijo, po prenovljenem pravilniku ne kotirajo več niti kot A'.

Taka obravnava slovenščine nas dejansko vrača v 19. st. [...] Slišimo
tudi, da  slovenski jezik ovira nujno konkurenčnost in
internacionalizacijo slovenskih raziskovalnih dejavnosti in visokega
šolstva. To da slovenski jezik postavljamo kot enega ključnih
dejavnikov  družbene-ekonomske in znanstvene-izobraževalne krize, daje
misliti. Predvsem daje misliti humanistiki, kjer jezik  ni le sredstvo
(mimogrede redukcija jezika na sredstvo že sam po sebi upravičuje
njegovo nadomeščanje z drugim  bolj pripravnim jezikom), marveč njena
sredina, njen osrednji element. Ta elementarnost se kot taka potrjuje
v jezikovni različnosti, ki je poglavitno gibalo humanistike. Gotovo
pa ima tak (ne)odnos do slovenščine lahko neugodne posledice ne le za
humanistiko, marveč tudi za širšo družbo.

Lahko se strinjam, da je spodbujanje objav v revijah, ki so najvišje
uvrščene v mednarodnih indeksih (a pomislimo tudi za trenutek, kdo te
indekse vzpostavlja, vzdržuje in predvsem  od njih zasluži!), in
slovenskih revij, da se uvrščajo v te mednarodne indekse (a zdaj se,
recimo, ERIHa naenkrat ne upošteva več), prispevalo k višji kvaliteti
objav -- prav zato  ne vidim razloga , da bi slovenski jezik  še
dodatno ali celo povsem potisnili v ozadje, saj se lahko zgodi, da
bomo spričo tega lahko sami pristali nekje zadaj, čeprav bodo kazalci
vrednotenja raziskovalne dejavnosti kazali, kako naprej da smo (kar je
po dostopnih podatkih že zdaj primer). Strinjam se, da morajo merila
vrednotenja raziskovalnih dosežkov upoštevati mednarodno potrjeno
raziskovalno kvaliteto, vendar to ni razlog, da zanemarimo in celo
zavržemo svoj lastni prostor – saj je ta vendar sam po sebi tvorni del
tega mednarodnega raziskovalnega vesolja. Tudi ko gre za konkretno
znanstveno razvijanje in ne zgolj za pasivno ohranjanje (zgolj
arhiviranje) slovenščine.

Druga zadeva, na katero bi neposredno v zvezi s tem opozoril, je
problematična obravnava aplikativnosti humanističnega raziskovanja,
kjer se upošteva zožen gospodarski doprinos, ki ga humanistika ne more
dosegati (to naj bi samo po sebi kazalo njeno nekoristnost), zanemarja
se pa njeno neposredno učinkovanje v izobraževanju na vseh stopnjah in
v najrazličnejših vejah kulturnih dejavnosti, pa tudi, vsaj posredno,
v nekaterih gospodarskih panogah (prevajalstvo, kulturna dediščina
založništvo, turizem, gradbeništvo). Nadaljnji ugovor pa je načelen:
namreč, ali uveljavljeni sistem vrednotenja raziskovalne dejavnosti
res v zadostni meri spodbuja k učinkoviti aplikaciji znanja znotraj
slovenske družbene,  gospodarske in tehnološke sfere in zakaj je morda
dejansko nujna njegova prenova, ki ne bi bil zgolj namen sami sebi?

Draga Barbara, ali meniš, da je v okviru možno zagotoviti podporo za
oblikovanje stališča o slovenščini v znanstveni rabi? [...] Pozdrav in
vse dobro, Dean

===

Od:  <rada.lecic na telemach.net>
Datum: 17. marec 2015 08.20
Zadeva: za SlovLit

V petek, 20. marca, bo  v Trstu (Sala Bobi Blazen di Palazzo
Gopcevich, via Rossini 4) ob 17. uri pesniski vecer, kjer bo
predstavljen pogled na sodobno slovensko poezijo Marka Kravosa.
Sodelovali bodo Marko Kravos, Marko Feri, Miran Kosuta, Nikla Petruska
Panizon in Franko Vecchiet. Na prireditev ste vljudno vabljeni!

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 17. marec 2015 10.17
Zadeva: LK, 23. marec

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1061.
sestanek v ponedeljek, 23. marca, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo: dr. Ivanka Rajh,
predavateljica na Zagrebški šoli ekonomije in managementa,
(Zagrebačka škola ekonomije i managementa). Tema predavanja: Analiza
terminotvornih teženj v razvoju hrvaške in slovenske trženjske
terminologije od 1970 do danes. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako
Shigemori Bučar

===

http://eucbeniki.sio.si/test/etorba/slo8/
http://eucbeniki.sio.si/test/etorba/slo9 in
http://eucbeniki.sio.si/test/etorba/slo1/ -- testno postavljeni
e-učbeniki slovenščine, v pripravi za osmi in deveti razred OŠ in 1.
letnik srednje šole, v organizaciji in uredništvu Zavoda za šolstvo in
ob financiranju Ministrstva za šolstvo.