[SlovLit] Kultura -- Re: Poslovna slovenščina -- Skupnostno izobraževanje

[Miran gmail]

https://mail.google.com/mail/u/0/?tab=wm#inbox/14b2d6ac90bdb92a?compose=14b2f5f5f444cca6
-- Richard Koenigsberg: "Uploading": The Human Creation of Culture.
Članek na podlagi izkušnje s kreativno kulturno udeležbo vsakogar v
internetnem času modificira definicijo kulture kot nečesa, kar se od
zunaj (preko šole, televizije, politike ...) nalaga v človeka, v
nekaj, kar oblikuje človek sam -- lep korak v smer odgovornosti
vsakega posameznika za našo skupno usodo; za razliko od udobnega
iskanja krivca zanjo "tam zunaj" ali "tam zgoraj" (pač glede na
svetovni nazor). -- mh

===

Od: Mojca Lustrek <mojca.lustrek na telemach.net>
Datum: 28. januar 2015 10.45
Zadeva: "Odgovor" z zamudo
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005056.html ,
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005059.html)

Šele zdaj se oglašam, ker sem se potepala in medtem nisem bila
seznanjena s slovlitovskim dogajanjem. Miran Hladnik in Lanko Marušič
sta nas 29. in 20. januarja 2015 povprašala po mnenju o isti stvari
(Poslovna slovenščina), pričakovala pa sta po moje vsak drugačen
odgovor. Moj je takle.

Meni se zdi opisani odziv FF kvečjemu preveč popustljiv, ampak take
primer(k)e brez dvoma ščiti kak zakon, zato je moje stališče morda
preveč "lahkomiselno". Grešnikovo pritoževanje, da objava škodi
njegovemu ugledu, je smešno: svojemu ugledu škoduje predvsem sam. Kdo
vse je tega še kriv (šolstvo, "sistem"), ne bom ugibala, a če mi kdo
kaj zaračuna, pričakujem, da bo to storil vsaj "artikulirano". Celo
jaz (!) sem pripravljena priznati, da je pri obrtniku bolj pomembno
postavljanje robnikov kot "postavljanje vejic", vendar tole po moje
precej presega prag dopustne "drugačnosti". Kdor posluje v Sloveniji,
je dolžan poslovati slovensko. Če tega zaradi kateregakoli razloga ni
sposoben sam, je dolžan poskrbeti za slovenščino
drugače (pomaga mu lahko prevajalec, lektor, sodelavec, zaradi mene
tudi prijatelj, sosed - ne gre za kako "visoko pismenost", ob
posamezne slovnične in pravopisne napake se bo redko kdo spotaknil).
To lahko rečem, že če upoštevam samo predpise in ne terjam splošne
spodobnosti. Tole pa tudi spodobno ni in nima prav nobene zveze s
priznavanjem različnosti. Seveda nismo vsi enako pismeni in nam tega
navsezadnje tudi ni treba. Metati v isti koš dislektike, motorično
motene in nepismene pa je le prehuda. A zdi se, da sem s tem mnenjem
za v staro šaro, saj me je tudi Simon Krek pred časom poučeval
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003260.html), naj se ne
sprašujem preveč, ali je stvar skladna s sistemom, pravili, navodili
in kar je še tega, če je le učinkovita, torej če se razume (bojim se,
da je dovolj celo, če se ugane). Vztrajati pri plevah, če misliš
pleve, ne plevel, je po njegovem jezikovni teror. Če prav razumem, je
tudi Lanko Marušič iz iste "struje". Njegovo zavzemanje za
enakopravnost je načeloma sicer hvalevredno, a pri tem ne opazi (?),
da tudi omenjenim dislektikom in invalidom pri tem pomagajo dobri
ljudje - strokovnjaki in nestrokovnjaki, prav kakor naj bi po moje
nepismenemu ali slabo pismenemu, ki "proizvaja" besedila za tako ali
drugačno javnost, pomagali jezikovno podkovani ali vsaj boljši od
njega.

Z različnim (pa vendar) spoštovanjem do različnih mnenj,
Mojca

===

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.Zajc-Bozic na ff.uni-lj.si>
Datum: 28. januar 2015 10.52
Zadeva: Vabljeni na dogodke na FF

Vabljeni na Pedagoško-andragoške dneve (PAD), ki bodo na FF potekali
jutri, 29. januarja 2015. Letošnja tema je »Učenje in izobraževanje v
skupnosti«. Tokratni Pedagoško-andragoški dnevi se osredinjajo na
skupnost in vlogo učenja in izobraževanja pri razvoju inkluzivne
skupnosti. Taka skupnost predpostavlja politike in prakse, ki naj bi
krepile tako individualni vseživljenjski razvoj kot tudi razvoj
družin, sosesk, skupnosti in institucij. Pri tem je izobraževanje
otrok, mladine in odraslih ena od družbenih institucij v širši
strukturni mreži v skupnosti, ki lahko spodbuja oz. ohranja družbeno
vključenost članov in s tem prispeva k večji socialni pravičnosti in
možnosti za vse, da razvijejo svoje sposobnosti in uresničujejo svoje
izbire.

9.30-11.00 Plenarni predavanji in razprava (pred. 2)
Jana Kalin, Petra Gregorčič Mrvar in Jasna Mažgon: Sodelovanje šole s
skupnostjo (ppt)
Marijanca Ajša Vižintin: Sodelovanje šole s skupnostjo in starši s
perspektive medkulturnosti (ppt)
11.30-13.00 Delavnici (vzporedno)
Sabina Jelenc Krašovec, Špela Močilnikar, Sabina Šegula in Marko
Radovan: Učenje starejših moških v skupnosti (ppt) (didaktična
učilnica)
Janko Muršak: Sodelovanje šole s skupnostjo (fokusne skupine) (pred. 404)
14.30-15.30 Plenarno predavanje (pred. 4)
Sonja Kump: Izobraževanje in učenje odraslih v lokalni skupnosti (ppt)
15.30-17.00 Okrogla miza (pred. 4)
"Vrednost znanja, pridobljenega tekom študija pedagogike in
andragogike, za uspešno strokovno delo v šoli in različnih skupnostnih
organizacijah"
Moderirata: Sabina Jelenc Krašovec in Jana Kalin