[SlovLit] Tovariš, kaj hočeš? -- Bibliofilska zbirka v Sežani

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Jolka Milič" <jolka.milic na siol.net>
Sent: Saturday, February 14, 2009 1:33 AM
Subject: Re: [SlovLit] Balkanski znaki -- Pavček / Dwarf -- Tovariš, kaj hočeš?

Spoštovani Miha Mazzini,
na našem koncu, od uvedbe tovarišev so bili moški zelo dolgo samo
tovariši, ženske pa zelo kmalu spet gospe, štete za tovarišice le od 
uradništva in od bolj pravovernih režimskih oseb. Učiteljice pa kar naprej 
samo tovarišice ali tršice, one še dlje in domala do današnjih dni. Smo se 
tikali in vikali, odvisno kdo in koga. Več kot kakšen zdravnik pa je bil ... 
zelo pogosto samo gospod doktor. Povem anekdoto iz leta 1947, kmalu po 
priključitvi. V Sežani smo imeli veliko zborovanje na tako imenovam 
živinskem trgu, ljudstva kot peska in trave, visok oder, več godb in pevskih 
zborov. Ozračje naelektreno, saj smo čakali za naše kraje veliko politično 
živino tov. Ivana (se mi zdi) Regenta, ki bo nagovoril tudi zbrano množico. 
Visoki gost se je slednjič prikazal v spremstvu bolj ali manj vidnih 
krajevnih in medkrajevnih osebnosti ob splošem ploskanju navzočih, stopili 
so na oder, godci so zaigrali znano partizansko pesem, pevke in pevci 
vzneseno zapeli, nato je sežanski vrh svečano najavil: Zdaj pa bomo 
prisluhnili slavnostnostnemu govoru, ki ga bo imel gospod minister, tovariš 
Regent. In vsi smo se ob tem gospodu tovarišu prisrčno nasmejali ... z 
gospodom ministrom in tovarišem Regentom vred. Sežanci pa še potem čez leta 
obujali spomine na ta nepozabni dogodek prav tako ob salvah dobrohotneha 
smeha.

Pozdrav
jolka (milič)

===

From: ""Nejc R. Ivančič"" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: Saturday, February 14, 2009 1:51 AM
Subject: Bibliofilska zbirka v Sežani

V sežanski Kosovelovi knjižnici so po slovenskem kulturnem 
prazniku bogatejši za dragoceno zbirko biblifilskih knjig, ki jo je 12. 
februarja 2009 tej ugledni kulturni ustanovi podaril vneti bibliofil 
Stelio Villani iz Milana.

Zbirka šteje 109 izvirnih prvih izdaj slovenskega slovstva, ki jih je 
Villani zbiral več kot 20 let. Najstarejša podarjena knjiga je Kratko 
premišljevanje iz leta 1826, napisana v metelčici, med zanimivejšimi pa 
sta še izvod Prešernovega Krsta pri Savici (1836), ki ga je - kakor 
priča priloženi listič - najbrž pesnik sam podaril ljubljanskemu 
krčmarju, ter na Slovenskem edina ohranjena knjiga Deset krajcerjev 
cesarja Jožefa (1873). Razstava dragocenih podarjenih knjig z naslovom 
Na nebu sijejo ., ki jo je zasnovala bibliotekarka Martha Sotelo 
Bunjevac, bo v knjižnici na ogled do konca februarja, nakar jo bodo 
preselili v posebne prostore.

Stelio Villani je rojen 16. februarja 1929 v Trstu slovenski materi in 
italijanskemu očetu, večino življenja je preživel v Milanu, zadnje čase 
pa prihaja tudi v kraško vas Kazlje. Doktoriral je iz fizike na milanski 
univerzi, kjer je bil 17 let tudi predavatelj. V Ameriki, Nemčiji in 
Rusiji je izdal tri znanstvene knjige, razprave pa je objavljal v 
evropskih in ameriških revijah. Tri leta je bil zaposlen v glavnem 
kanadskem jedrskem centru (Chalk River), osem let je bil v Bruslju 
generalni direktor raziskovalnih centrov Evropske skupnosti, ki se 
nahajajo v Italiji, Nemčiji, Nizozemski in Belgiji. Po vrnitvi v Italijo 
so mu bila dodeljena vodilna mesta v raznih raziskovalnih in tehnoloških 
organizacijah. Trideset let se ukvarja z bibliofilijo in je zbral več 
kot pet tisoč knjig od 15. stoletja dalje. Najljubše so mu leposlovne 
knjige raznih narodov v izvirnem jeziku in slikanice. Je tudi član 
bibliofilskih društev v Milanu in New Yorku. Čeprav je po materi 
Slovenec, se je moral v pretežno italijanskem okolju kot samouk naučiti 
slovenskega jezika, ki ga resnično perfektno obvlada.

Poudaril je, da je bibliofil ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih 
in dragocenih, vendar ni nujno, da je bibliofil tudi bralec. Sam je bil 
vedno ljubitelj branja, knjiga kot predmet pa mu sprva ni predstavljala 
nikakršne strasti. >Po vojni sem se v Milanu seznanil s prijateljem, 
bibliofilom in trgovcem s starimi knjigami. Med čakanjem sem vzel v roko 
staro knjigo, ki se mi je že na zunaj zdela nekaj posebnega. Ko me je 
prijatelj vprašal, zakaj sem izbral ravno tisto in ne ostalih dveh, ki 
sta zelo podobni, sem mu rekel, da si želim točno tisto, ker je drugačna 
od drugih. Tedaj je dejal, da sem pravi bibliofil. Knjige sem resnično 
vzljubil in jih pričel zbirati. Zbirko, ki jo podarjam sežanski 
knjižnici, sem zbiral več kot 20 let. To je kapital ljubezni, ki jo 
čutim do slovenstva. Vsak izvod knjige ima svojo zgodbo,< je pojasnil 
Stelio Villani v pogovoru z ravnateljico knjižnice Nadjo Mislej Božič, s 
katero sta podpisala tudi darilno pogodbo.

Dogodka sta se udeležila tudi ugledna gosta: tržaški književnik Boris 
Pahor in domača prevajalka Jolka Milič. Pahor, s katerim se je Villani 
prav zaradi bibliofilstva seznanil v tržaški knjigarni, je ob spodbudnih 
besedah poudaril, da je Stelio Villani kljub nenaklonjenemu 
italijanskemu okolju z vztrajnostjo ohranil materni jezik ter Slovencem 
podaril dragoceno zbirko, dodal pa je pikro na račun slovenske 
prestolnice, ki se ne zanima za tako pomembne in velike stvari.

Kulturni program so oblikovali člani Tria Art (Tamara Ražem, klavir, 
Tamara Tretjak, flavta, in Branko Trifković, klarinet), blestel pa je 
tudi dramski igralec Aleksij Pregarc, ki je bral odlomke iz nekaterih 
del, ob koncu pa obiskovalcem knjižnice podaril nadvse doživeto 
interpretacijo Uvoda h Krstu pri Savici.

Olga Knez