[Solomonov Seminar] 265. Solomonov seminar

[Marko Grobelnik]

V petek 10. oktobra bo ob 12:30h v Veliki predavalnici IJS 265. 
Solomonov seminar. Velika predavalnica je v prvem nadstropju glavne 
stavbe IJS. Posnetki preteklih seminarjev so na 
http://videolectures.net/solomon/

Tokrat bo Solomonov seminar del konference "Informacijska Druzba" na 
temo izobrazevanja.


~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora / President of the Board, 
Halcom d.d. Ljubljana

Naslov:
Kaj naj razvija vzgojno-izobrazevalni proces za potrebe gospodarstva ?

Povzetek:

Z razvojem ponudbe na internetu so se potrebe pri izobraževanju 
spremenile v koreninah. Samoučenje, učenje na daljavo, hitro 
pridobivanje nišnih znanj je postalo dostopno vsakomur na planetu. Ne 
samo to, v vsakem trenutku so na voljo vrhunska predavanja najboljših 
svetovnih predavateljev na forumih kot je TED, znanje iz kateregakoli 
področja, ki ga je mogoče dobiti preko Googla, Wikipedia itd. Danes se 
znanja tako hitro povečujejo, da jim noben posameznik ali izobraževalna 
institucija ne more slediti.

Danes zaključek šolanja ne pomeni konca temveč začetek vedno bolj 
intenzivnega učenja. Kako torej pripraviti mladega človeka na življenje? 
Nikakor ne več s klasičnim obremenjevanjem z dejstvi, ki mladim ob 
preobilici podatkov in možnosti za osebnostni razvoj, ki jih imajo pri 
roki, zaduši voljo po pasivnem učenju.

Vloga koristnega vzgojno izobraževalnega sistema mora danes biti v 
pripravljanju mladih na to, kako učinkovito iskati informacije za razvoj 
lastnih potencialov, kako spodbujati aktivno delo in ne pasivnega 
sprejemanja znanja, kak se ne bati delati napak ali biti drugačen.

Svet se je spremenil. Zmagovalci postajajo tisti, ki znajo sodelovati, 
ki ustvarjajo v timih. Ne tisti, ki v neizprosnem tekmovanju s svojimi 
vrstniki dosegajo najboljše ocene v šolah. Danes individualist, pa naj 
bo še tako dober, brez tima ne more več uspeti.

Zato se mora vzgojno izobraževalni proces osredotočati na spodbujanje 
timskega dela in na prevzemanje odgovornosti za svoje življenje in za 
svoje delo; na razvijanje voditeljskih sposobnosti in jasnega izražanja; 
na razvoj etičnih vrednot, ki bodo mladim olajšale razlikovanje med tem, 
kaj je prav in kaj je narobe.

Vzgoja omenjenih kompetenc ne sme biti domena samo posebnih šol, ki so 
osredotočene nanje. Vzgoja teh kompetenc mora biti bistvena sestavina 
prav vsake šole, od vrtca do fakultete. Učenje stroke pa mora potekati v 
timskem kreativnem delu stalnega ustvarjanja nečesa novega.

Če vzgojno izobraževalni sistem v zrelost pripelje mlade, ki so tako 
pripravljeni na življenje, bo vsak iz sebe potegnil največ, saj bo s 
seboj prinesel samozavest, zavedanje, da lahko kaj doseže le v 
sodelovanju z drugimi, zavedanje, da je sam odgovoren za rezultate 
svojega dela, da pa mu je na voljo vse, če se le želi razvijati .

Le družba, ki temelji na odprtosti, ustvarjalnosti, medsebojnem 
spoštovanju, zaupanju in etičnih vrednotah lahko ostaja trdna in 
konkurenčna. V taki družbi so vsi posamezniki spoštovani in imajo 
možnost uspevati in biti srečni.