[Solomonov Seminar] 242. Solomonov seminar

[Marko Grobelnik]

V petek, 22. junija 2012, bo ob 13h bo v Veliki predavalnici IJS 242. 
Solomonov seminar.
Posnetki preteklih seminarjev so na http://videolectures.net/solomon/

Predaval bo Matjaz Gams na temo stote obletnice rojstva Alana Turinga.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Matjaž Gams, IJS

  Stoletnica Turinga, računalniškega Einsteina

Letos poteka 100-letnica Alana M. Turinga, očeta modernega 
računalništva, umetne inteligence in matematične biologije. Večina ljudi 
ga pozna po tem, da je vodil dešifriranje nemške naprave Enigme za 
komunikacijo s podmornicami, kar je omogočilo uspešno obrambo pred 
njimi. Med strokovnjaki pa je bistveno bolj cenjen po svojih odkritjih – 
Turingovem stroju, Turingovem testu, Church-Turingovi tezi in še mnogo 
čem. Ti dosežki so še danes predmet raziskav in obsežnih analiz, debat 
in paradoksov, npr. Searlove kitajske sobe. Nanašajo se ne samo na »trde 
znanosti«, kot je računalništvo, ampak tudi na filozofijo in 
napovedovanje bodočnosti. Ena od teh dilem je povezana z vprašanjem, ali 
so računalniki lahko tako pametni kot ljudje. Druga dilema je povezana z 
računskimi modeli, kjer je npr. predavateljev koncept izračunljivosti 
blizu fizikalnim mnogoterim svetovom oz. multivesoljem. Čeprav je bil 
Turing genialec svetovnega ranga, saj je njegov koncept algoritma in 
izračunljivosti podobno bazičen in univerzalen kot teorija relativnosti, 
je bil dolga leta zamolčan zaradi osebnih težav. Šele leta 2009 ga je 
britanska vlada rehabilitirala, medtem ko največje svetovno računalniško 
združenje ACM od leta 1966 dalje podeljuje Turingovo nagrado kot 
ekvivalent Nobelove nagrade za računalništvo. Danes skoraj ni naprave, v 
kateri ne bi bilo enega ali več Turingovih strojev. Turing je bil tudi 
močno povezan z Institutom »Jožef Stefan«, saj je njegov sodelavec 
Donald Michie pogosto preživel v sobi Ivana Bratka tudi po mesec na leto.