<div dir="ltr">From: "Doleschal, Ursula" <<a href="mailto:Ursula.Doleschal@aau.at">Ursula.Doleschal@aau.at</a>><br>To: "<a href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</a>" <<a href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</a>><br>Date: Thu, 24 Sep 2020 20:29:48 +0000<br>Subject: V 88. letu umrl zaslužni profesor dr. Rudolf Neuhäuser<br><br>Rudolf Neuhäuser se je rodil 17. junija 1933 na Dunaju in tam tudi odraščal. Po srednji šoli se je vpisal na dunajsko univerzo in leta 1956 zaključil doktorski študij anglistike in amerikanistike ter vzhodnoevropske zgodovine s težiščem na ruski zgodovini, nato pa je končal še pedagoški študij iz ruščine, angleščine in športa.<br><br>Leta 1959 se je preselil v Kanado. V Torontu se je vpisal na univerzo ter leta 1961 končal študij ruske literature in jezika ter poljščine in prejel akademski naziv master. Med letoma 1961 in 1975 je najprej kot docent ter nato kot izredni in redni profesor poučeval in raziskoval rusko književnost na več univerzah v ZDA in Kanadi. V letih 1966–1975 je bil profesor in predstojnik Oddelka za slavistične študije na University of Western Ontario (UWO) v Londonu v Kanadi; v tem času je organiziral študij polonistike in ukrajinistike ter ustanovil slavistično knjižnico. Od leta 1968 je rusko književnost preučeval tudi v Moskvi in Leningradu.<br><br>Leta 1975 je bil Rudolf Neuhäuser imenovan za rednega profesorja za slavistiko in literarne vede na tistega leta ustanovljenem Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu, ki se je sprva imenovala Visoka šola za izobraževalne vede. Bil je ustanovni profesor za slavistiko na celovški univerzi in prvi redni profesor na stolici za slavistiko, ki se je v zimskem semestru 1977/78 preimenovala v Inštitut za slavistiko. Rudolf Neuhäuser je imel ključno vlogo pri vzpostavitvi študijev rusistike, slovenistike, pa tudi srbohrvatistike, obenem pa si je prizadeval za slavistično literaturo v univerzitetni knjižnici. Sodeloval je v različnih univerzitetnih komisijah in odborih, bil član predsedstva avstrijskega združenja univerzitetnih profesorjev, akademskega senata, kadrovske in študijske komisije idr. Na celovški univerzi je deloval do upokojitve leta 2001. Takrat mu je bil podeljen naziv zaslužni profesor.<br><br>Rudolf Neuhäuser se je strokovno ukvarjal z rusko in slovensko literaturo od 18. stoletja do danes. V središču njegovega zanimanja so bila literarna in kulturna stičišča med vzhodom in zahodom. V slovenistiki se je posvečal predvsem literaturi romantike in moderne. Zapustil je bogat življenjski opus, ki obsega več kot 200 publikacij, med njimi številne članke v zbornikih in strokovnih revijah ter več znanstvenih knjig. Pretežni del njegovega opusa je posvečen rusističnim temam. V sodelovanju s slovenskimi kolegi je izdal tudi dve antologiji slovenske poezije in proze, leta 2012 pa je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla njegova slovenistična knjiga esejev z naslovom Dein Dichter hat den Slowenen Kränze neu gewunden. 12 Essays über Francè Prešéren und die slowenische Dichtung von der Romantik zur Moderne.<br><br>Rudolf Neuhäuser je bil član številnih mednarodnih strokovnih združenj ter dobitnik mnogih priznanj. Še pred vrnitvijo v Avstrijo je v letu 1969/70 prevzel vodstvo Avstrijskega kulturnega inštituta v Zagrebu (Austrijska čitaonica) ter junija 1970 v Zagrebu organiziral prvo povojno srečanje avstrijskih in hrvaških slavistov. Od osemdesetih let 20. stoletja pa do leta 1996 je predsedoval Zvezi avstrijskih slavistov (Österreichischer Slawistenverband) in kot njen predsedujoči avstrijsko slavistiko zastopal tudi v Mednarodnem slavističnem komiteju. Leta 1995 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Poleg drugih priznanj je ob svoji 75-letnici prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega razreda.<br><br>Rudolf Neuhäuser, ki je bil predvsem strokovnjak za rusko literaturo, je izčrpno preučeval Dostojevskega in mu posvetil številne publikacije. Leta 1971 je kot pobudnik in soustanovitelj sodeloval pri organizaciji prvega simpozija Mednarodnega združenja Dostojevskega (International Dostoevsky Society, IDS) v Bad Emsu. Med letoma 1971 in 1989 je bil urednik mednarodne publikacije IDS Bulletin revije Dostoevsky Studies. Med letoma 1989 in 1995 je bil predsednik, od leta 1995 pa častni predsednik združenja. Leta 1995 je pripravil IX. Mednarodni simpozij o Dostojevskem, ki je potekal v kartuziji Gaming v Spodnji Avstriji.<br><br>Na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu je Rudolf Neuhäuser kot učitelj in mentor pokrival predvsem področje rusistične literarne vede. Od samega začetka je skrbel za redno sodelovanje s slovenskim lektoratom in ljubljansko univerzo. Na Inštitutu za slavistiko je v njegovem času redno deloval lektorat slovenskega jezika, kar je bogatilo učno ponudbo. Na osnovi bilateralne partnerske pogodbe med celovško in ljubljansko univerzo se je razvila izmenjava slovenskih gostujočih profesorjev, kar se neprekinjeno in uspešno izvaja vse do današnjih dni. Med letoma 1979 in 1997 so potekala redna znanstvena srečanja ljubljanske in celovške slavistike, za katera sta izmenično skrbeli obe slavistični ustanovi. Prispevki s simpozijev, posvečeni slovenističnim temam, npr. protestantizmu pri Slovencih, obdobju romantike, slovensko-nemškim jezikovnim, kulturnim in literarnim stikom na Koroškem idr., so izhajali v zbornikih; med uredniki oz. souredniki je bil občasno tudi profesor Rudolf Neuhäuser.<br><br>Kot gostujoči predavatelj je gostoval tudi na mnogih univerzah v Evropi in po svetu. V študijskem letu 1986/87 je bil gostujoči profesor na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<br><br>Ko je Rudolf Neuhäuser v sedemdesetih letih 20. stoletja oral ledino celovške slavistike, je bilo na Koroškem burno obdobje; zaradi nemirov v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem v Celovcu ni bilo enostavno delovati kot slavist. Ob prihodu na celovško univerzo si je Neuhäuser prizadeval za dvojezične nemško-slovenske napise na novi stolici za slavistiko, vendar je s svojo pobudo naletel na odpor in nerazumevanje. Spomine iz svojega zgodnjega življenjskega obdobja in nekaj utrinkov iz pionirskih časov celovške slavistike nam je zapustil na filmskem posnetku.<br><br>Rudolf Neuhäuser je umrl 10. septembra v Beljaku v Avstriji. Na njegovo željo so ga pokopali v družinskem grobu njegove žene Christe v Neussu v Nemčiji. Spletna žalna knjiga je odprta na povezavi  <a href="https://www.pax-requiem.at/web/decedent/17188">https://www.pax-requiem.at/web/decedent/17188</a><br><br>Člani Inštituta za slavistiko in Univerze v Celovcu njegovi družini in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v lepem spominu.<br><br>Ursula Doleschal<div><br></div><div>[Celotna osmrtnica je na <a href="http://slov.si/doc/rudolf_neuhauser.docx">http://slov.si/doc/rudolf_neuhauser.docx</a> -- mh]</div><div><br></div><div>===<div><br>From: Alen Sirca <<a href="mailto:sircax@gmail.com">sircax@gmail.com</a>><br>To: <a href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</a><br>Date: Wed, 23 Sep 2020 23:14:52 +0200<br>Subject: Podelitev Priznanja Antona Ocvirka<br><br>Spoštovani, Slovensko društvo za primerjalno književnost (SDPK) letos znova podeljuje Priznanje Antona Ocvirka za najboljšo izvirno komparativistično monografijo zadnjih dveh let. Dobitnik priznanja je dr. Tomo Virk za knjigo Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2018). Pogovor z nagrajencem bo vodil Matic Kocijančič, in sicer 7. oktobra ob 18h v Prešernovi dvorani SAZU. Vljudno vabljeni!<br><br>Lep pozdrav,<br>Alen Širca<br><br>===<br><br><a href="https://politicalbeauty.de/">https://politicalbeauty.de/</a> -- Zentrum für Politische Schönheit / Center for Political Beauty. Gibanje radikalnih oz. agresivnih humanistov se s politično poezijo odziva na norosti časa.<br><br>===<br><br>Od: Boža Krakar Vogel <<a href="mailto:boza.krakar@guest.arnes.si">boza.krakar@guest.arnes.si</a>><br>Date: V čet., 24. sep. 2020 ob 19:40<br>Subject: poizvedovanje<br><br>Kdo od  slovlitovcev nemara pozna spodnje verze:<br><br>pelin roža cvetje grenko ...<br>ljubico dobiš okroglo ...<br>roža iz srca ti vzklije ...<br>jok in vzdihovanje</div></div></div>