<div dir="auto">From: "Slovenski slavistiÄni kongres 2019" <<a href="mailto:slavisticni.kongres@guest.arnes.si" target="_blank" rel="noreferrer">slavisticni.kongres@guest.arnes.si</a>><br>
To: <a href="mailto:slovlit@ijs.si" target="_blank" rel="noreferrer">slovlit@ijs.si</a><br>
Date: Fri, 04 Oct 2019 07:46:25 +0200<br>
Subject: Slovenski jezik in njegovi sosedje - nagovor predsednika na kongresu ZDSDS<br>
<br>
    ŽivÊ naj vsi naródi,<br>
    ťto doÄekati Ĺžele dan,<br>
   che, lĂ châal va il soreli,<br>
die Welt dem alten Streit entsag!<br>
       Mennyi rab<br>
       lesz szabad,<br>
  amico, non ostile il vicino!<br>
<br>
Tako sedma kitica PreĹĄernove Zdravljice iz leta 1844 zveni kot lepljenka iz slovenskega jezika in njegovih mejakov. Slovenski jezik je zgodovinsko prisoten na Slovenskem, na slovenskem jezikovnem prostoru v Sloveniji in zamejstvu. Na tem kulturno enkratnem koĹĄÄku Evrope se sreÄujejo romanska, slovanska in germanska jezikovna skupina indoevropske jezikovne druĹžine ter ugrska podveja ugrofinske veje uralske jezikovne druĹžine. DanaĹĄnje jezikovno stanje je rezultat dinamiÄnega, veÄ kot tisoÄ tristo let trajajoÄega jezikovnega in kulturnozgodovinskega razvoja tega in bliĹžnjih jezikovnih prostorov.<br>
<br>
Povzetek zgodovinskega dogajanja torej naslika postopno nastajanje pestrega jezikovnega mozaika na Slovenskem. Furlanski jezik je romanski jezik, ki ima na svojem zgodovinskem prostoru kontinuiteto iz antike. Äasovne (in zemljepisne) razliÄice slovenskega jezika, ki so bile v vzhodnih Alpah in zahodni Panonski niĹžini ter ob severni jadranski obali prisotne od konca 6. oz. zaÄetka 7. stoletja, pa so z neslovanskimi jezikovnimi sosedi v stik priĹĄle, potem ko so se ti zaÄeli priseljevati na svoj sedanji jezikovni prostor, in sicer nemĹĄki jezik po naseljevanju Bavarcev v vzhodne Alpe od konca 8. stoletja, madĹžarski jezik z madĹžarsko naselitvijo Panonske niĹžine konec 9. stoletja, italijanski jezik s ĹĄirjenjem vpliva Benetk v priobalno Furlanijo in na vzhodno jadransko obalo od 10. stoletja. Na severozahodu samega juĹžnoslovanskega jezikovnega kontinuuma je do nastanka zemljepisne jezikovne meje med slovenskim in hrvaĹĄkim jezikom priĹĄlo v obdobju od konca 10. do konca 12. stoletja. Srednji vek je zaznamovalo ĹĄe priseljevanje Judov in njihovo preganjanje. Tudi jezikovni otoki sredi slovenskega jezika ali na njegovem obrobju so posledica poznosrednjeveĹĄkih in novoveĹĄkih preseljevanj: nemĹĄki jezikovni otoki, med katerimi je bil najveÄji koÄevski, so v veÄini nastali s kolonizacijo nemĹĄkih kmetov v 13. in 14. stoletju, posledica beĹžanja pred Turki pa so hrvaĹĄka ÄakavĹĄÄina v ÄiÄariji in srbska ĹĄtokavĹĄÄina v juĹžni Beli krajini kot tudi Romi na Dolenjskem in v Prekmurju ter Sinti na Gorenjskem.<br>
<br>
Prikazani mozaik ÂťtradicionalneÂŤ, zgodovinsko prisotne jezikovne raznolikosti zemljepisno stiÄnih jezikov in nareÄij na Slovenskem, ki je bilo v zgodovini vezano na politiÄne in kulturne centre zlasti v nemĹĄkem, a tudi (beneĹĄko) italijanskem ter madĹžarsko-hrvaĹĄkem govornem obmoÄju, se je po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 in z integracijo veÄjega dela slovenskega jezikovnega prostora v juĹžnoslovansko politiÄno tvorbo na ozemlju danaĹĄnje Slovenije obogatil tudi z jeziki narodov z obmoÄja nekdanje Jugoslavije, v najnovejĹĄem Äasu pa ĹĄe z jeziki priseljencev iz bolj oddaljenih deĹžel in drugih celin.<br>
<br>
V Äasu po drugi svetovni vojni predvsem zaradi naraĹĄÄanja svetovnega vpliva ZdruĹženih drĹžav Amerike nikakor ne moremo mimo vse bolj uveljavljajoÄega se kot druĹžbeno stiÄnega angleĹĄkega jezika, ki ima danes razseĹžnost jezika globalne komunikacije. V najnovejĹĄem Äasu smo praviloma na mednarodni ravni, vÄasih pa celo znotraj posameznih neangleĹĄko govoreÄih jezikovnih okolij zaradi mednarodnosti dogajanja ponekod priÄa redukciji sporazumevanja izkljuÄno v globalnem jeziku. Velika nevarnost tega poÄetja ni samo zmanjĹĄevanje jezikovne in poslediÄno kulturne raznolikosti sveta, ki jo humanistiÄno obÄutljivi posameznik mora doĹživljati kot nezamenljivo kulturno vrednoto, temveÄ ob uzurpaciji globalnega diskurza v virtualnem globalnem imperiju tudi v miselnem kolonializmu predstavnega sveta nosilcev globalĹĄÄine. Pri tem se diskurzivno ĹĄibkejĹĄim jezikovnim skupnostim lahko celo zgodi, da skozi ponotranjeno optiko globalnega diskurza zaÄnejo sami nase gledati tako, kot jih vidi globalni diskurz, â navadno kot neko nepomembno obrobje globalnega imperija brez politiÄnega, gospodarskega in kulturnega pomena.<br>
<br>
V znanosti pa prevlada enojeziÄnega diskurza v globalnem jeziku lahko pomeni tudi drastiÄno zmanjĹĄanje metodoloĹĄkega pluralizma. V jezikoslovju npr. agresivni modni teoretiÄni modeli in metodoloĹĄki pristopi z neznansko lahkotnostjo povrĹĄinskosti pogosto ob skoraj popolni odsotnosti poznavanja jezikovnega gradiva naznanjajo ÂťnajnovejĹĄaÂŤ odkritja â kratkega diha. Ponekod so Ĺže skoraj popolnoma izpodrinili poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo, temeljeÄe na natanÄnem poznavanju predmeta preuÄevanja ter v odgovorni in samokritiÄni uporabi takih teorij in metodologije, ki izkazujejo relevantne znanstvene doseĹžke daljĹĄega diha.<br>
<br>
Nobenega dvoma ni, da moramo angleĹĄÄino, ta Äudoviti jezik, v katerem so svoja knjiĹževna dela ustvarjali mojstri besede kot William Shakespeare, George Noel Gordon Byron, Charles Dickens, Oscar Wilde, James Joyce, Virginia Woolf in mnogi drugi, ĹĄe kako zelo dobro poznati! Toda ne zato, da se v enojeziÄnosti in enokulturnosti ter jezikovni in kulturni omejenosti globalnega jezika, temeljeÄega na angleĹĄÄini, utopimo, temveÄ da v globalni diskurz vnaĹĄamo svoj pogled ter s tem prispevamo k njegovi pluralnosti in predvsem humanistiÄni obÄutljivosti. Ta lahko in mora prispevati k dejanskemu udejanjanju enakovrednosti in enakopravnosti vseh jezikov sveta ne glede na njihovo genealoĹĄko, socioloĹĄko in tipoloĹĄko klasifikacijo ter k medsebojnemu spoĹĄtovanju in prijateljskemu sobivanju njihovih nosilcev, samoumevna posledica Äesar so sploĹĄno zagotovljene jezikovne pravice posameznika in skupnosti ter polnofunkcionalnost vseh jezikov v dobi digitalne pismenosti in globalne veÄjeziÄnosti.<br>
<br>
Osnova za vse to pa je poglobljeno poznavanje najprej svojega jezika in kulture, tj. njunega pojavljanja v Äasu, prostoru in druĹžbi, ki nam med drugim odkrije tudi ozmotsko prepletanje z zemljepisno in druĹžbeno stiÄnimi jeziki in kulturami. SamĂł poznavanje palete jezikov (seveda na razliÄnih zahtevnostnih stopnjah) â sosedskih, drugih ÂťnesvetovnihÂŤ in ÂťsvetovnihÂŤ, klasiÄnih in drugih starih ter globalnega â nam da miselno ĹĄirino in nas lahko reĹĄi pred pastjo zoĹženosti pogleda zaradi omejenosti samo na lastni jezik na eni strani ali redukcije samo na globalni jezik ob nekem umiĹĄljenem svetovljanstvu na drugi. Kaj si lahko mislimo o nekom, ki na primer v Evropi ob vsej jezikovni in kulturni raznolikosti v posameznih zemljepisno-kulturnozgodovinskih regijah poleg svojega maternega od drugih jezikov pozna samo globalni jezik? â Da je podpovpreÄno jezikovno izobraĹžen in kulturno razgledan ter se po definiciji ne more ĹĄteti za svetovljana. Lokalno, nacionalno, regionalno in globalno gredo z roko v roki!<br>
<br>
Odnosi med sosedi so lahko zelo kompleksni ... Naloga stroke pri preuÄevanju sosedskih jezikov in kultur ni, da slednje idealizira ali demonizira, temveÄ da se o njih (Äim bolj objektivno) informira. Naloga jezikoslovne in literarnovedne znanosti je, da svoj predmet preuÄevanja teoretiÄno in metodoloĹĄko relevantno raziskuje ter s tem prihaja do relevantnih raziskovalnih doseĹžkov, naloga predmetne didaktike pa, da ta spoznanja kot sistematizirano, strukturirano znanje obÄutljivo prenese v ĹĄolsko prakso. OboroĹženost z ideoloĹĄko Äim bolj sterilnim znanjem pa je najboljĹĄa zaĹĄÄita in obramba pred miselnim kolonializmom vseh vrst.<br>
<br>
K vsemu temu skuĹĄa vsaj delno prispevati tudi naslovna tema Slovenskega slavistiÄnega kongresa 2019 v Novem mestu. S spoznavanjem sosedskih jezikov, ki odpirajo vrata v svoje kulture, pa poleg tega uresniÄujemo tudi PreĹĄernove Ĺželje, da mejaki ne bodo vragi, temveÄ sosedje. Äe znani izrek v delfskem preroÄiĹĄÄu â starogrĹĄko Gnoothi seautov, prevedeno latinsko Nosce te ipsum âSpoznaj samega sebe!â â, katerega naj bi bil eden od sedmih modrecev, preoblikujemo po svoje, bi moto naĹĄega letoĹĄnjega strokovnega sreÄanja lahko bil: Spoznaj svoj jezik in jezik svojega soseda!<br>
<br>
Matej Ĺ ekli, predsednik Zveze druĹĄtev SlavistiÄno druĹĄtvo Slovenije<br>
<br>
(Govor je dosegljiv tudi na <a href="http://slov.si/doc/sekli_nagovor.doc" rel="noreferrer noreferrer" target="_blank">http://slov.si/doc/sekli_nagovor.doc</a>Â -- mh.)<br>
<br>
 ===<br>
<br>
Od: Academia <<a href="mailto:updates@academia-mail.com" target="_blank" rel="noreferrer">updates@academia-mail.com</a>><br>
Date: V Äet., 3. okt. 2019 ob 23:34<br>
Subject: Nastanek in razvoj prekmurskega knjiĹžnega jezika<br>
<br>
Dear Miran, You read the paper ANALIZA RETORIÄNIH PRVIN SLOVENSKEGA NARODNOPREBUDNIĹ KEGA GOVORNIĹ TVA 19. STOLETJA. A related Language Development paper was uploaded to Academia: Nastanek in razvoj prekmurskega knjiĹžnega jezika, Marko JesenĹĄek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjiĹžnega jezika, Zora 90. The article discusses the Pannonian linguistic area, where Cyril and Methodius' Slavic liturgy paved the way for the development of Western South Slavic literary langugae variants, i. e. Kajkavian, Prekmurian, and eastern Styrian. The article surveys the development of the Prekmurian (literary) language [...] <br></div>