<div dir="auto">From: "Slovenski slavistični kongres 2019" <<a href="mailto:slavisticni.kongres@guest.arnes.si" target="_blank" rel="noreferrer">slavisticni.kongres@guest.arnes.si</a>><br>
To: <a href="mailto:slovlit@ijs.si" target="_blank" rel="noreferrer">slovlit@ijs.si</a><br>
Date: Fri, 04 Oct 2019 07:46:25 +0200<br>
Subject: Slovenski jezik in njegovi sosedje - nagovor predsednika na kongresu ZDSDS<br>
<br>
  Â  Â  Â  Ĺ˝ivĂŠ naj vsi narĂłdi,<br>
  Â  Â  Â ĹĄto dočekati Ĺžele dan,<br>
  Â  Â  che, lĂ  ch’al va il soreli,<br>
die Welt dem alten Streit entsag!<br>
  Â  Â  Â  Â  Â  Â  Mennyi rab<br>
  Â  Â  Â  Â  Â  Â  lesz szabad,<br>
  Â  amico, non ostile il vicino!<br>
<br>
Tako sedma kitica PreĹĄernove Zdravljice iz leta 1844 zveni kot lepljenka iz slovenskega jezika in njegovih mejakov. Slovenski jezik je zgodovinsko prisoten na Slovenskem, na slovenskem jezikovnem prostoru v Sloveniji in zamejstvu. Na tem kulturno enkratnem koščku Evrope se srečujejo romanska, slovanska in germanska jezikovna skupina indoevropske jezikovne druĹžine ter ugrska podveja ugrofinske veje uralske jezikovne druĹžine. DanaĹĄnje jezikovno stanje je rezultat dinamičnega, več kot tisoč tristo let trajajočega jezikovnega in kulturnozgodovinskega razvoja tega in bliĹžnjih jezikovnih prostorov.<br>
<br>
Povzetek zgodovinskega dogajanja torej naslika postopno nastajanje pestrega jezikovnega mozaika na Slovenskem. Furlanski jezik je romanski jezik, ki ima na svojem zgodovinskem prostoru kontinuiteto iz antike. ÄŒasovne (in zemljepisne) različice slovenskega jezika, ki so bile v vzhodnih Alpah in zahodni Panonski niĹžini ter ob severni jadranski obali prisotne od konca 6. oz. začetka 7. stoletja, pa so z neslovanskimi jezikovnimi sosedi v stik priĹĄle, potem ko so se ti začeli priseljevati na svoj sedanji jezikovni prostor, in sicer nemĹĄki jezik po naseljevanju Bavarcev v vzhodne Alpe od konca 8. stoletja, madĹžarski jezik z madĹžarsko naselitvijo Panonske niĹžine konec 9. stoletja, italijanski jezik s ĹĄirjenjem vpliva Benetk v priobalno Furlanijo in na vzhodno jadransko obalo od 10. stoletja. Na severozahodu samega juĹžnoslovanskega jezikovnega kontinuuma je do nastanka zemljepisne jezikovne meje med slovenskim in hrvaĹĄkim jezikom priĹĄlo v obdobju od konca 10. do konca 12. stoletja. Srednji vek je zaznamovalo ĹĄe priseljevanje Judov in njihovo preganjanje. Tudi jezikovni otoki sredi slovenskega jezika ali na njegovem obrobju so posledica poznosrednjeveĹĄkih in novoveĹĄkih preseljevanj: nemĹĄki jezikovni otoki, med katerimi je bil največji kočevski, so v večini nastali s kolonizacijo nemĹĄkih kmetov v 13. in 14. stoletju, posledica beĹžanja pred Turki pa so hrvaĹĄka Äakavščina v ÄŒičariji in srbska ĹĄtokavščina v juĹžni Beli krajini kot tudi Romi na Dolenjskem in v Prekmurju ter Sinti na Gorenjskem.<br>
<br>
Prikazani mozaik ÂťtradicionalneÂŤ, zgodovinsko prisotne jezikovne raznolikosti zemljepisno stičnih jezikov in narečij na Slovenskem, ki je bilo v zgodovini vezano na politične in kulturne centre zlasti v nemĹĄkem, a tudi (beneĹĄko) italijanskem ter madĹžarsko-hrvaĹĄkem govornem območju, se je po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 in z integracijo večjega dela slovenskega jezikovnega prostora v juĹžnoslovansko politično tvorbo na ozemlju danaĹĄnje Slovenije obogatil tudi z jeziki narodov z območja nekdanje Jugoslavije, v najnovejĹĄem Äasu pa ĹĄe z jeziki priseljencev iz bolj oddaljenih deĹžel in drugih celin.<br>
<br>
V Äasu po drugi svetovni vojni predvsem zaradi naraščanja svetovnega vpliva ZdruĹženih drĹžav Amerike nikakor ne moremo mimo vse bolj uveljavljajočega se kot druĹžbeno stičnega angleĹĄkega jezika, ki ima danes razseĹžnost jezika globalne komunikacije. V najnovejĹĄem Äasu smo praviloma na mednarodni ravni, včasih pa celo znotraj posameznih neangleĹĄko govorečih jezikovnih okolij zaradi mednarodnosti dogajanja ponekod priča redukciji sporazumevanja izključno v globalnem jeziku. Velika nevarnost tega početja ni samo zmanjĹĄevanje jezikovne in posledično kulturne raznolikosti sveta, ki jo humanistično občutljivi posameznik mora doĹživljati kot nezamenljivo kulturno vrednoto, temveč ob uzurpaciji globalnega diskurza v virtualnem globalnem imperiju tudi v miselnem kolonializmu predstavnega sveta nosilcev globalščine. Pri tem se diskurzivno ĹĄibkejĹĄim jezikovnim skupnostim lahko celo zgodi, da skozi ponotranjeno optiko globalnega diskurza začnejo sami nase gledati tako, kot jih vidi globalni diskurz, â€“ navadno kot neko nepomembno obrobje globalnega imperija brez političnega, gospodarskega in kulturnega pomena.<br>
<br>
V znanosti pa prevlada enojezičnega diskurza v globalnem jeziku lahko pomeni tudi drastično zmanjĹĄanje metodoloĹĄkega pluralizma. V jezikoslovju npr. agresivni modni teoretični modeli in metodoloĹĄki pristopi z neznansko lahkotnostjo povrĹĄinskosti pogosto ob skoraj popolni odsotnosti poznavanja jezikovnega gradiva naznanjajo ÂťnajnovejĹĄaÂŤ odkritja â€“ kratkega diha. Ponekod so Ĺže skoraj popolnoma izpodrinili poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo, temelječe na natančnem poznavanju predmeta preučevanja ter v odgovorni in samokritični uporabi takih teorij in metodologije, ki izkazujejo relevantne znanstvene doseĹžke daljĹĄega diha.<br>
<br>
Nobenega dvoma ni, da moramo angleščino, ta Äudoviti jezik, v katerem so svoja knjiĹževna dela ustvarjali mojstri besede kot William Shakespeare, George Noel Gordon Byron, Charles Dickens, Oscar Wilde, James Joyce, Virginia Woolf in mnogi drugi, ĹĄe kako zelo dobro poznati! Toda ne zato, da se v enojezičnosti in enokulturnosti ter jezikovni in kulturni omejenosti globalnega jezika, temelječega na angleščini, utopimo, temveč da v globalni diskurz vnaĹĄamo svoj pogled ter s tem prispevamo k njegovi pluralnosti in predvsem humanistični občutljivosti. Ta lahko in mora prispevati k dejanskemu udejanjanju enakovrednosti in enakopravnosti vseh jezikov sveta ne glede na njihovo genealoĹĄko, socioloĹĄko in tipoloĹĄko klasifikacijo ter k medsebojnemu spoĹĄtovanju in prijateljskemu sobivanju njihovih nosilcev, samoumevna posledica Äesar so sploĹĄno zagotovljene jezikovne pravice posameznika in skupnosti ter polnofunkcionalnost vseh jezikov v dobi digitalne pismenosti in globalne večjezičnosti.<br>
<br>
Osnova za vse to pa je poglobljeno poznavanje najprej svojega jezika in kulture, tj. njunega pojavljanja v Äasu, prostoru in druĹžbi, ki nam med drugim odkrije tudi ozmotsko prepletanje z zemljepisno in druĹžbeno stičnimi jeziki in kulturami. SamĂł poznavanje palete jezikov (seveda na različnih zahtevnostnih stopnjah) â€“ sosedskih, drugih ÂťnesvetovnihÂŤ in ÂťsvetovnihÂŤ, klasičnih in drugih starih ter globalnega â€“ nam da miselno ĹĄirino in nas lahko reĹĄi pred pastjo zoĹženosti pogleda zaradi omejenosti samo na lastni jezik na eni strani ali redukcije samo na globalni jezik ob nekem umiĹĄljenem svetovljanstvu na drugi. Kaj si lahko mislimo o nekom, ki na primer v Evropi ob vsej jezikovni in kulturni raznolikosti v posameznih zemljepisno-kulturnozgodovinskih regijah poleg svojega maternega od drugih jezikov pozna samo globalni jezik? â€“ Da je podpovprečno jezikovno izobraĹžen in kulturno razgledan ter se po definiciji ne more ĹĄteti za svetovljana. Lokalno, nacionalno, regionalno in globalno gredo z roko v roki!<br>
<br>
Odnosi med sosedi so lahko zelo kompleksni ... Naloga stroke pri preučevanju sosedskih jezikov in kultur ni, da slednje idealizira ali demonizira, temveč da se o njih (čim bolj objektivno) informira. Naloga jezikoslovne in literarnovedne znanosti je, da svoj predmet preučevanja teoretično in metodoloĹĄko relevantno raziskuje ter s tem prihaja do relevantnih raziskovalnih doseĹžkov, naloga predmetne didaktike pa, da ta spoznanja kot sistematizirano, strukturirano znanje občutljivo prenese v ĹĄolsko prakso. OboroĹženost z ideoloĹĄko Äim bolj sterilnim znanjem pa je najboljĹĄa zaščita in obramba pred miselnim kolonializmom vseh vrst.<br>
<br>
K vsemu temu skuĹĄa vsaj delno prispevati tudi naslovna tema Slovenskega slavističnega kongresa 2019 v Novem mestu. S spoznavanjem sosedskih jezikov, ki odpirajo vrata v svoje kulture, pa poleg tega uresničujemo tudi PreĹĄernove Ĺželje, da mejaki ne bodo vragi, temveč sosedje. ÄŒe znani izrek v delfskem preročišču â€“ starogrĹĄko Gnoothi seautov, prevedeno latinsko Nosce te ipsum â€˜Spoznaj samega sebe!’ â€“, katerega naj bi bil eden od sedmih modrecev, preoblikujemo po svoje, bi moto naĹĄega letoĹĄnjega strokovnega srečanja lahko bil: Spoznaj svoj jezik in jezik svojega soseda!<br>
<br>
Matej Ĺ ekli, predsednik Zveze druĹĄtev Slavistično druĹĄtvo Slovenije<br>
<br>
(Govor je dosegljiv tudi na <a href="http://slov.si/doc/sekli_nagovor.doc" rel="noreferrer noreferrer" target="_blank">http://slov.si/doc/sekli_nagovor.doc</a>  -- mh.)<br>
<br>
 ===<br>
<br>
Od: Academia <<a href="mailto:updates@academia-mail.com" target="_blank" rel="noreferrer">updates@academia-mail.com</a>><br>
Date: V Äet., 3. okt. 2019 ob 23:34<br>
Subject: Nastanek in razvoj prekmurskega knjiĹžnega jezika<br>
<br>
Dear Miran, You read the paper ANALIZA RETORIČNIH PRVIN SLOVENSKEGA NARODNOPREBUDNIĹ KEGA GOVORNIĹ TVA 19. STOLETJA. A related Language Development paper was uploaded to Academia: Nastanek in razvoj prekmurskega knjiĹžnega jezika,  Marko JesenĹĄek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjiĹžnega jezika, Zora 90. The article discusses the Pannonian linguistic area, where Cyril and Methodius' Slavic liturgy paved the way for the development of Western South Slavic literary langugae variants, i. e. Kajkavian, Prekmurian, and eastern Styrian. The article surveys the development of the Prekmurian (literary) language [...] <br></div>