<div dir="ltr">
Na Združenje proti spolnemu zlorabljanju so se obrnili bralke in bralci 
romana Evangelij za pitbule in nas prosili za mnenje o njegovi vsebini. 
Na Združenju smo knjigo prebrali in se na njeno vsebino večkrat kritično
 odzvali na svojih spletnih straneh. Spremljali smo tudi nadaljnje 
diskusije in v njih sodelovali. Zaprošeni smo bili tudi, da se odzovemo
 na zapis študenta Blaža Isteniča na forumu SlovLit.<br>
<br>
Obregnili bi se radi predvsem ob Isteničevo mnenje, da gre pri kritiki 
za »moralizatorsko pravičništvo«. Na moraliziranje vsaj dela javnosti je
 prvi opozoril že avtor sam v intervjuju, ki je nastal kmalu po izidu romana. Takrat je rekel, da bi ga odrasli (zapisano je sicer matere) 
napadli zaradi nemorale. Pravilno je ugotovil razburjanje vsaj dela 
javnosti, a odrasli ga ne napadajo zaradi nemorale, pač pa zato, ker s prikazom v romanu v 
mladostnicah ne vidi drugega, kot »češpljic«, če uporabimo izraz iz 
knjige. Roman je promoviran kot delo avtorja, ki zaradi svojih 
dolgoletnih izkušenj  »s prepričljivim vživetjem v njihova notranja 
doživljanja in občutenja dokazuje, da svet mladih dobro pozna, pa tudi, 
da mu je blizu.« In katera notranja doživljanja in občutenja pozna in so mu blizu? 
Seksualno eksplicitne izpovedi deklet. Ostala mladina, ki nima nobene 
sočne zgodbe, ki bi »fosila« (kot se je označil v romanu) eksplicitno 
zanimala, je označena kot »sive miši«.<br>
<br>
Za združenje je pomenljiva izjava avtorja, da je v romanu združil 40 
izpovedi deklet, ki jih je zbral tekom 35-letne učiteljske kariere. 
Katere izpovedi je zbiral? Seksualno eksplicitne. Naj se tu ustavimo: ni 
normalno, da učitelj v prostem času zbira seksualno eksplicitne izpovedi
 mladoletnic. Posebej nas zanima, kaj je storil, ko je naletel na izpovedi, 
ki opisujejo kazniva dejanja spolnega napada na otroka ali mladostnika. 
Po naših izkušnjah je to tipično predatorsko vedenje: vešče je znal 
izbrskati ranljiva dekleta, ki so potem stregla njegovemu voajerizmu. 
Tista dekleta, ki so običajna, ki niso imela želje se izpovedovati 
učitelju in so njegov interes prepoznale kot neprimeren, so bila za učitelja »sive miši«.<br>
<br>
Drugi pomemben element, ki nas je v romanu zaskrbel, je opis spolnih 
zlorab. Te so v romanu normalizirane, minimalizirane in zanikane. Spolna
 zloraba je predstavljena kot nekaj, kar sploh ni zloraba ampak ena od 
oblik spolnosti. Predstavljena je, kot da je zanjo kriv otrok, saj je 
moški – storilec zgolj nemočen »cucek« (znova zapis iz romana!) ob 
»spolnem provociranju« otroka. Prikazana je kot nekaj med vrstniki 
zaželenega, kot odskočna deska na lestvici medvrstniške popularnosti: 
spolno zlorabljena dekleta naj bi bila spolno bolj izkušena. In 
nenazadnje, spolna zloraba je prikazana kot nič takega, kot brez 
posledic na odraščajočo mladino. Naprej: tudi posilstvo s strani 
vrstnika je prikazano kot del normalnega odraščanja. In še: gnus do 
spolnosti (po opisanih gnusnih izkušnjah sicer razumljiv) je prikazan 
kot nekaj, kar je tipično za dekleta.<br>
<br>
Vsaj ena od kritik, ki smo jih zasledili, opisuje 
avtentičen šok, nelagodje, ki ga je kritičarka doživela ob branju. 
Kritičarka je celo ustrezno uporabila izraz pedofilija. Žal se takoj v 
naslednjem odstavku okrega s »starejšo občanko«. In kot v skorajda vseh 
drugih kritikah meni, da mora svojo avtentično izkušnjo prekvalificirati
 v nekakšno progresivno razumevanje, umetniško problematiziranje romana.<br>
<br>
A roman ni problemski, je problematičen. Dobili smo pričanja, da mladi 
branje in pogovor o romanu zavračajo. Doživljajo ga kot neprijeten in 
pogovor o njem kot nadlegovanje. Na podlagi naših dolgoletnih izkušenj 
tak odziv prepoznamo kot tipičen, normalen odziv mladih na spolno 
nadlegovanje. V romanu namreč nismo na strani mladenke, ki se 
izpoveduje. Takoj na začetku romana se namreč usedemo k »fosilu« in 
skozi njegovo kamero, njegov pogled prežimo na seksualno eksplicitne 
izpovedi. To je podobno, kot da bi od najstnikov zahtevali, da gledajo z
 nami pornografijo. Kar sodi med kazniva dejanja, mimogrede.<br>
<br>
Pri tej kritiki ne gre za poskus cenzure ali težnjo, da romana ne bi 
smelo biti. Pač pa na to, da je Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) s 
podelitvijo Zlate hruške tej knjigi storila napako. Veliko napako. Zlata
 hruška je bila doslej etiketa, ki je staršem, učiteljem, strokovnim 
delavcem zagotavljala, da branje z njo polepljenih knjig, ne bo zahtevalo intervencije 
odraslih. Temu ni več tako. Res je, da se mladi soočajo tudi z 
literaturo na oddelkih za odrasle. Da po njej aktivno posegajo. A povsem
 nekaj drugega je, ko roman pride v knjižnice osnovnih šol in kot 
priporočen (!) v roke otrokom. Če avtor sam očita, in Mestna knjižnica 
Ljubljana v izjavi za javnost zapiše, da sta vsaj dva univerzitetna 
profesorja za mladinsko literaturo roman brala napačno ali površno, kako
 se potem lahko pričakuje ustrezno kritično branje od osnovnošolcev in 
srednješolcev?<br>
<br>
Kritika podelitve priznanja Zlata hruška in prekvalificiranja romana v 
mladinskega, ni moraliziranje, niti pravičništvo, pač pa je vse to, po 
čemer gospod Istenič v svojem prispevku kliče: »je javna razprava 
potrebna, a taka, ki temelji na dejstvih«. Poziva tudi: »O vprašanjih, 
kakršne sproža, bi se moralo v družbi več govoriti, ne pa jih utišati«. 
Prav to odziv javnosti je. <br><br>Združenje proti spolnemu zlorabljanju je MKL 
pozvalo, da Zlato hruško z romana odstrani in knjigo vrne na police 
odraslih. Z ustrezno samoevalvacijo bi žirija nagrade lahko podobne 
spodrsljaje v bodoče zamejila.<br>
<br>
Na pogovoru z dobitniki priznanja Zlata hruška 2017 (dostopen na: 
<a href="https://youtu.be/NTVv2kR8cSE">https://youtu.be/NTVv2kR8cSE</a>), je Bezlaj iz romana šokantno izbral poglavje o 
sodomiji, češ da se je dekle s poezijo o seksu s konjem delala norca iz 
žirije, ki ji je podelila nagrado. Spraševali smo se, zakaj je avtor na 
takem dogodku govoril o seksu punce s konjem? In pomislili: kaj pa, če se je s 
predstavitvijo tega poglavja delal norca iz žirije, ki je nagrado 
podelila njemu?<br>
<br>
<br>
Združenje proti spolnemu zlorabljanju

<br>Masarykova 23, Ljubljana<br><div><a href="mailto:spolna.zloraba@siol.net">spolna.zloraba@siol.net</a></div><div><a href="http://www.spolna-zloraba.si">www.spolna-zloraba.si</a></div><div> <span style="white-space:pre">   </span></div></div>