[SlovLit] Med majem ’68 in novembrom ’89 -- Kristina Šuler 160 let -- Wikivir na udaru -- Koprologija

[Miran Hladnik]

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 10 Jul 2026 08:09:32 +0000
Subject: Knjiga meseca julija 2026: Med majem ’68 in novembrom ’89.
Transformacije sveta, literature in teorije

Maj ’68 in november ’89 sta prelomnici, h katerima se še vedno
vračamo, kadar poskušamo razumeti, kako so se v drugi polovici 20.
stoletja spreminjali svet, literatura in teorija. Prva nas vodi v čas
študentskih in delavskih gibanj, zasedenih univerz, nove levice ter
umetniških in teoretskih prelomov dolgih šestdesetih let; druga k
padcu berlinskega zidu, koncu socializma v vzhodni Evropi, razpadu
Jugoslavije in začetku tranzicijskega časa. Povezave, prelome in
stične točke med letnicama, ki si nista zrcalni le po svoji podobi,
raziskujejo avtorice in avtorji znanstvene monografije Med majem ’68
in novembrom ’89. Transformacije sveta, literature in teorije, ki smo
jo pri Založbi ZRC izbrali za julijsko knjižno priporočilo.

Monografija sistematično obravnava literarno-umetniške, teoretske in
družbenozgodovinske procese med dolgima letoma ’68 in ’89, slovenski
prostor pa umešča v širši jugoslovanski, evropski in svetovni
kontekst. Francoski maj, jugoslovansko leto 1968, slovenske
neoavantgarde, Tribuna in Problemi, skupina OHO, NSK, Vilenica,
civilna družba in disidentska kultura so teme posameznih prispevkov,
ki jih združuje vprašanje, kako so se družbeni prelomi zapisovali v
literaturo, umetnost, teorijo, univerzo in vsakdanje oblike upora.

»Obujanje preteklosti v novih osvetlitvah [...] ponuja priložnost, da
na ozadju minulega uzremo protislovnost svoje sedanjosti,« uvodoma
zapiše Marko Juvan, urednik monografije. Z julijsko knjigo meseca tako
vabimo k branju o dogodkih, ki še vedno oblikujejo načine, kako
mislimo umetnost, teorijo, univerzo, upor in družbo. Vse do konca
meseca vas Med majem ’68 in novembrom ’89 po polovični ceni čaka v
Azilu, Maksu in na spletu
(https://knjigarna.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89).
Vabljeni k branju!

===

Od: Slavko Mežek <pkdslovenia na gmail.com>
Date: V ned., 12. jul. 2026 ob 07:25
Subject: 160-letnica rojstva pesnice Kristine Šuler (17.7.1866, Kropa
- 2959, Ljubljana) > izid in predstavitev antologije Rubin in roža

Ob 160-letnici rojstva Kristine Šuler prijazno vabimo na predstavitev
nove antologije njene poezije Rubin in roža, ki jo je zbrala in
uredila lanska lavreatinja pesniškega natečaja kresnice prof. dr.
Alenka Jensterle Doležal. Predstavitev bo v petek 17. julija 2026 v
atriju Šmelove hiše v Kropi (Kropa 66, C-bar). Dobrodošli in hvala,
ker boste vabilo posredovali še komu.

Slavko Mežek,  Kultura-Natura Slovenija

===

Od: Neža Kočnik <neza.kocnik na gmail.com>
Date: V pon., 13. jul. 2026 ob 22:09
Subject: [Wikivir na udaru]

Ministrstvo za kulturo je tudi na Zvezo slovenskih slavističnih
društev naslovilo povelje, naj do nadaljnjega ne oddaja zahtevkov za
izplačila v pogodbi obljubljenih finančnih sredstev. Študente in
študentke, ki pridno delajo v okviru projekta Wikivir: Slovenska
leposlovna klasika, bo treba tako pri delu ustaviti. Tudi skrb za
(nacionalno?) literarno dediščino očitno ne sodi v prvi plan novih
starih oblastnikov. Mogoče pa jim ne diši letošnji izbor besedil, med
katerimi je tudi drugi zvezek Pesmi naših borcev, ki vključuje pesem
Skesani domobranec Franceta Šušteršiča (podpisanega s partizanskim
psevdonimom Franc Šubert). Takole gre (prosto po Prešernu):

Dolgost veselja našega je kratka,
kaj bunkerjev nam že razbila je granata.
Zaprta noč in dan so zdaj Ljubljane vrata,
al' dneva zmage ne pove nobena pratka.

Pred partizanom trese nemška se posadka,
pred njim nas ne obvarje več sto centov drata,
ne odpodi od nas življenja tata
noben izgovor, ne beseda sladka.

Spregleda naj, kdor se v Ljubljani šeta,
in kdor na policijo še ovajat leta,
da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.

Še Rupnik, ki zdaj ves vesel popeva,
v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva
molče trobental bo: »Bedak jaz nori!«

Neža

===

https://wordsmith.org/words/coprology.html -- coprology ang. 'jezik,
literatura ali umetnost, ki tematizira izločke na polten ali humoren
način'. A.Word.A.Day 14. 7. 2026. Pleteršnik pozna besedo koprolit
'okamenelo govno', sicer pa smo za leposlovno tematizacijo izločanja
uporabljali izraz skatološka literatura, npr.
https://lit.ijs.si/pres_ap.html