[SlovLit] O sramu v Novi Gorici -- O Zofki Kveder v Ljubljani -- Glas iz Kopra

[Miran Hladnik]

From: Ivana Zajc <ivana.zajc na ung.si>
To: slovlit-request <slovlit-request na ijs.si>, slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 22 May 2026 13:14:28 +0200 (CEST)
Subject: Znanstveniki iz 25 držav bodo v Novi Gorici razpravljali o sramu

Spoštovani, Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici
15.–18. junija 2026 pripravlja mednarodno znanstveno konferenco Shapes
of Shame in Literature (Oblike sramu v literaturi), posvečeno
raziskovanju  sramu kot literarnega, družbenega, političnega in
kulturnega fenomena. Program v angleščini najdete na povezavi:
https://ung.si/en/research/research-centre-for-humanities/projects/shapes-of-shame-in-literature-international-conference/

Simpozij bo povezal 61 avtoric in avtorjev, ki delujejo v 25 državah
od različnih delov Evrope in Azije do Avstralije ter Severne Afrike.
Dogodek bo potekal v živo in prek spleta ter bo na Univerzi v Novi
Gorici združil raziskave s področij literarnih ved, digitalne
humanistike, zgodovine, kulturnih študij in teorije afektov.

Program konference obravnava številna literarna dela iz različnih
obdobij in tradicij, med drugim razredni sram, kvir sram, etnično
stigmatizacijo, telesnost, hendikepiranost, spol ter migracije.
Posebna pozornost bo namenjena tudi digitalnohumanističnim metodam
raziskovanja čustev v književnih besedilih, in sicer bo med
predstavljenimi raziskavami projekt modeliranja implicitno izraženega
sramu v korpusu več kot 300 slovenskih romanov in povesti z uporabo
metod digitalne humanistike (avtorji: Boshko Koloski, Teo Radetič,
Ivana Zajc, Katja Mihurko, Matthew Purver, Senja Pollak).

Simpozij želi spodbuditi interdisciplinarni dialog o tem, kako
književnost razkriva, oblikuje ali presega različne oblike sramu in
marginalizacije.

Dogodek organiziramo v okviru raziskovalnega projekta Oblike sramu v
slovenski književnosti (J6-60113), ki ga financira Javna agencija za
znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
(ARIS). Projekt raziskuje poetiko in politiko sramu v slovenski
literaturi s pomočjo bližnjega branja, primerjalnih pristopov,
literarnozgodovinskih študij in računalniške analize besedil.

Vabljeni!
Doc. dr. Ivana Zajc

===

From: "Mateja Jančar" <mateja.jancar na fsk.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 22 May 2026 11:46:56 +0200
Subject: Vabilo - Po njeni poti - pogovor z Evo D. Bahovec

Vljudno vas vabimo  na prvi pogovor iz cikla Po njeni poti – pogovori
z uresničevalkami idej Zofke Kveder, ki bo ki bo v četrtek, 28. maja
2026, ob 19.00 na vrtu Vile Zlatica na Cesti 27. aprila 47 v
Ljubljani. Gostja prvega pogovornega večera bo dr. Eva D. Bahovec.

Filozofinja dr. Eva D. Bahovec je ena ključnih osebnosti slovenskega
feministične misli, Bila je urednica revije in založbe Delta, ki sta
slovenski prostor obogatili s ključnimi tujimi in slovenskimi
prispevki s področja ženskih študij in feministične teorije. V tem
pogledu je njeno delo prav tako pomembno kot uredniško delo Zofke
Kveder, ki je kot urednica revije Ženski svijet, kasneje preimenovano
v Jugoslavenska žena, ter s svojimi feminističnimi članki orala ledino
v svojem času.

Pogovore cikla Po njeni poti bo vodila dr. Katja Mihurko, literarna
zgodovinarka, prevajalka in raziskovalka ženskega pisanja ter kulturne
zgodovine in urednica zbranih del Zofke Kveder.

Ob letu Zofke Kveder Forum slovanskih kultur in Pot pisateljic
pripravljata cikel pogovorov, v katerem bomo skupaj s sodobnimi
uresničevalkami njenih idej premišljevali o dediščini ene
najpomembnejših slovenskih pisateljic, publicistk in zagovornic pravic
žensk. Zofka Kveder je s svojim pisanjem in javnim delovanjem odpirala
vprašanja družbene neenakosti, položaja žensk in preseganja družbenih
pričakovanj. V pogovorih bodo sogovornice iskale odgovore na
vprašanja, kako njena dediščina odmeva danes, kaj pomenijo ženske
prednice in kako feministično tradicijo gradimo sto let po smrti Zofke
Kveder. Veselimo se srečanja z vami in vas po dogodku vabimo na
neformalno druženje.

V okviru cikla Po njeni poti bosta na vrtu Vile Zlatica potekala še
dva pogovorna večera: 10. junija ob 19.00 bo gostja Jasmina Jerant, 2.
julija ob 19.00 pa Simona Semenič.

Prof. dr. Eva D. Bahovec je profesorica na Oddelku za filozofijo
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava Uvod v
psihoanalizo, Strukturalizem in psihoanalizo ter Ženske študije. Poleg
Slavoj Žižka, Rastka Močnika, Mladena Dolarja in Alenke Zupančič je
ena najvidnejših članic ljubljanske Lacanove šole teoretične
psihoanalize. Eva D. Bahovec je napisala uvod k prevodu knjige Drugi
spol Simone de Beauvoir v slovenskem jeziku. Od takrat je ambasadorka
knjige, o kateri je imela številne predavanja. Je avtorica več
znanstvenih in strokovnih monografij, mednarodnih komparativnih
raziskav, aktivističnih projektov, člankov itn. ter urednica
slovenskih izdaj nekaterih temeljnih feminističnih del (Simone de
Beauvoir, Christine de Pizan, Virginia Woolf) in zbornikov Abortus:
pravica do izbire?!, Od ženskih študij k feministični teoriji, Ženska
seksualnost: Freud in Lacan, Ženskost in njeno nelagodje, Bodi moje
telo: Dialektika, dekonstrukcija, spol itn. Od leta 1995 do 2007 je
bila odgovorna urednica revije za ženske študije in feministično
teorijo Delta, ki je bila »zaradi kontinuitete in preloma na področju
ženskih študij« leta 1997 nagrajena s kulturno nagrado »Zlata ptica«.

===

From: Vesna Lamut <vesna.tomc-lamut na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 23 May 2026 01:04:09 +0200
Subject: Glas iz Kopra za SlovLit

Iz Kulturnega kluba Koper vam pošiljamo lep pozdrav! Ob skorajšnjem
zaključku našega polletnega obdobja bi vas radi seznanili z našim
bogatim naborom dejavnosti, saj smo izpeljali vrsto kulturnih
dogodkov.

V ciklusu Prevajanje, žlahtno soavtorstvo, ki poteka tretje leto, smo
imeli kar pet srečanj s prevajalci. Patrizia Raveggi se je predstavila
kot izjemna prevajalka v italijanščino in iz nje, zakonca Margit
Podvornik Alhady in Mohsen Alhady kot prevajalca Korana in Tisoč in
ene noči iz arabskega izvirnika, naslednji je bil Mathias Ramboud s
prevodom knjige Kosovelovih Integralov in drugih pesmi v francoščino,
zadnji pa prevajalec Kosovela v nemščino Ludwig Hartinger. Za jeseni
načrtujemo srečanje s srbskim prevajalcem Antićem, špansko prevajalko
in morda tudi s prevajalcem Karijem Klemelo, ki je avtor prevoda
Kosovelovega Rdečega atoma v finščino.

Drugi sklop našega kulturniškega delovanja, ki ima že 15-letno
tradicijo, pa so Pogovori o branju, ki jih vodi  slovenistka Jasna
Čebron (pa tudi drugi). V teh petnajstih letih se je zvrstilo kar 112
avtoric in avtorjev slovenske književnosti, tudi z druge strani meje,
vseh starosti, zvrsti in žanrov; prvi je bil leta 2012 Marko Sosič.
Razmišljamo, kako bi bilo dobro vse te pogovore nekoč zbrati v knjigo,
saj hranimo tudi zvočne zapise.

V tem polletju smo v mesecu kulture s Poezijo v izložbi obeležili
letošnje Kosovelu posvečeno leto, ko smo v izložbe trgovin v starem
mestnem jedru Kopra postavili Kosovelove pesmi (v jeseni načrtujemo
podobno, ko bomo  mimoidočim ponudili v branje odlomke iz besedil
Zofke Kvedrove). Na Pogovorih o branju smo letos predstavili dva
lavreata slovenske literature: Marka Kravosa s pesniškim izborom v
knjigi Le besede z desne in leve, pogovor je vodila avtorica spremne
besede Diana Pungeršič, in Andreja Brvarja, ki je ob svoji 80-letnici
izdal epsko poemo To se je moralo zgoditi (družinsko, v zgodovinsko
dogajanje uokvirjeno zgodbo). Z njim se je pogovarjala Darka Tancer
Kajnih, ki je knjigo tudi uredila.

Ob svetovnem dnevu poezije je Jasna Čebron k sodelovanju povabila tri
mlade istrske pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško
zbirko: Vanja Pegan (Sekstant), Marko Matičetov (V notranjosti so
pokrajine) in Martin Mikolič (G.IN). V jeseni nadaljujemo Pogovore s
Petrom Kovačičem Peršinom, avtorjem spremne besede oz. študije h
knjigi partizanskih pesmi Edvarda Kocbeka Z zelenim ognjem
starodavnim.

Vesna Tomc Lamut