[SlovLit] Izjava Komisije za slovenski jezik v javnosti o predlogu Pravopisa 8.0 -- Prevajanje s Tatjano Žarovo -- Divji hibridi
Miran Hladnik
hladnikmiran na gmail.com
Pon Apr 13 10:05:38 CEST 2026
Od: Sandra Bratuša <sandra.bratusa na sazu.si>
Date: V pon., 13. apr. 2026 ob 09:19
Subject: Izjava Komisije za slovenski jezik v javnosti o predlogu
Pravopisa 8.0 (https://www.sazu.si/events/69d7a2a803f8580961b0189f)
Ob vse pogosteje izraženem nezadovoljstvu strokovne javnosti nad javno
objavljenim predlogom novega Slovenskega pravopisa in ogorčenih
odzivih širše javnosti v okviru pravkar končane javne razprave
Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU z veliko
zaskrbljenostjo ugotavlja, da trenutni predlog novega pravopisa ne
dosega kakovostne ravni, ki jo pričakujemo od temeljnega normativnega
priročnika, zato v sedanji obliki ni primeren za uveljavitev.
Slovenski pravopis je eden temeljnih stebrov slovenskega knjižnega
jezika. Njegov pomen presega jezikoslovne okvire, saj neposredno
zadeva izobraževanje, kulturo in javno jezikovno rabo ter je skupno
jezikovno izhodišče vseh govorcev slovenščine. Kot temeljni priročnik
knjižnega standarda mora vsebovati jasen, dosleden in predvidljiv
nabor medsebojno usklajenih pravil, pripravljen z najvišjo stopnjo
strokovnega premisleka in odgovornosti.
Pravopisna pravila morajo povedati, kaj velja v knjižnem jeziku, in
niso prostor za podrobno opisovanje pogovorne rabe. To v normativni
priročnik ne spada in celo ustvarja vtis, da so določene pogovorne
jezikovne prvine za knjižni standard že sprejemljive (na primer
kratkopisnice tipa ju3, mi2, 5R ali nestandardno sklanjanje tipa
Srečota, Markota). Pravopis mora uporabniku jasno povedati in tudi
utemeljiti, kaj je pravilno, ne pa ustvarjati vtisa, da je pravilno
skoraj vse.
V pravopis ne spadajo nedorečeni opisi, pogostnostne opombe in
dvojnice, zlasti tam, kjer je potrebna jasna norma – na primer v
strokovni terminologiji. Prav tako v njem ni prostora za opisovanje
različnih možnosti, ki jih uporabljajo govorci, brez jasne usmeritve.
Njegov namen je odpravljati negotovost, ne pa standardizirati
nejasnosti.
Trenutni predlog pravopisnih pravil vsebuje številne nedoslednosti,
pomanjkljivosti, strokovno vprašljive rešitve in celo stvarne napake.
Nekatere definicije so nejasne ali netočne, številni zgledi zastareli
ali neustrezni. Mnoga pomembna vprašanja v njem niso obravnavana,
medtem ko so vključene vsebine, ki nikakor ne spadajo v pravopis.
Predlog hkrati uvaja spremembe z neposrednimi praktičnimi, upravnimi
in finančnimi posledicami, ne da bi bila njihova nujnost jasno
strokovno utemeljena in usklajena. Normativno se na trenutke celo
podreja vplivu moči trga in kapitala – na primer pri stičnosti ločil,
kjer navede pravilo in takoj zatem zapiše, da v »poslovnem registru«
stvari zapisujejo tudi drugače (in je torej njihovo pisanje prav tako
pravilno, čeprav v nasprotju s tik pred tem zapisanim pravilom). Še
resneje je v primeru imen industrijskih izdelkov ter zaščitenih
blagovnih in storitvenih znamk. Po novem bomo proti bolečini jemali
Aspirin, pili Coca-Colo in pekli v posodi, ki je premazana s Teflonom.
Predlog novih pravopisnih pravil je zasnova za prvi slovenski pravopis
v zgodovini, ki bi se jezikovno prilagajal praksi in diktatu
gospodarskih subjektov.
Posamezna poglavja predloga so od leta 2019 šla skozi približno deset
javnih razprav. A je Inštitut za slovenski jezik po zadnjih ogorčenih
odzivih javnosti sporočil, da so javno še vedno objavljeni le
nespremenjeni predlogi poglavij iz zadnjih sedmih let, posodobljena
besedila pa da bodo objavljena šele po končni uskladitvi vseh
poglavij. Pravopisni komisiji torej v sedmih letih ni uspelo
upoštevati in vključiti niti ene pripombe iz javnih razprav. Še več:
tudi v okviru zadnje javne razprave o celotnem besedilu je javno
objavila le do sedem let stara poglavja brez upoštevanja katerekoli
pripombe strokovne ali širše javnosti, podane v vseh teh letih.
Komisija je nato še pred koncem sklepne javne razprave razglasila, da
je njeno delo končano, in osnutek pravopisa predala (brez pravne
podlage imenovanemu) uredniškem odboru.
Da Pravopisni komisiji v sedmih letih ni uspelo posodobiti predloga
pravopisnih pravil glede na vsakokratne pripombe strokovne in širše
javnosti ter da je svoje delo končala, še preden se je sklenila javna
razprava, kaže na izrazito nespoštljiv odnos do slovenske javnosti, pa
tudi na hude pomanjkljivosti pri vodenju projekta, kar je nedvomno
prispevalo k trenutnemu stanju predloga. Predloga, ki je trikrat
daljši od veljavnih pravopisnih pravil, strokovno pa ima največ
pomanjkljivosti od vseh pravopisov doslej.
Zato v Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU upravičeno
pričakujemo, da bodo predlagana pravila pred uveljavitvijo temeljito
pregledana, strokovno in dosledno popravljena, dopolnjena, očiščena
nepotrebnega in notranje usklajena ter da bodo vse ugotovljene napake
in nedoslednosti odpravljene v javnem in transparentnem postopku.
Pravopisna pravila morajo biti zlasti strokovno utemeljena vodila za
najširšo slovensko javnost, ki jih bo znala uporabiti v konkretni
splošnosporazumevalni rabi.
Trenutno še vedno veljavna pravopisna pravila, ki so bila sprejeta
leta 1989 in se od tedaj niso bistveno spreminjala, nujno potrebujejo
dopolnitve in spremembe, te pa morajo stremeti k čim večji jasnosti in
sprejemljivosti izražanja v knjižnojezikovnem standardu. Spodbujamo
premišljeno in strokovno dodelano posodobitev pravopisnih pravil,
nasprotujemo pa nedodelanim posegom, ki zmanjšujejo jasnost,
neutemeljeno relativizirajo normo in tako uvajajo spremembe brez
prepričljive utemeljitve. Skrb za trdnost, verodostojnost in strokovno
neoporečnost slovenskega knjižnega standardnega jezika je naša skupna
odgovornost. Govorci slovenščine si zaslužimo pravopis, ki bo jasen,
sodoben, dosleden, strokovno neoporečen, notranje usklajen in
pripravljen z najširšim možnim strokovnim soglasjem.
Predlog novih pravopisnih pravil je dostopen na naslovu
https://pravopis8.fran.si/
Izjavo je Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU soglasno
sprejela na seji 7. aprila 2026.
S spoštovanjem,
Sandra Bratuša
===
From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 13 Apr 2026 06:59:49 +0000
Subject: Prevajanje s Tatjano Žarovo, Festival slovanskih književnosti
in mednarodno srečanje PEN
Vabimo vas na prevajalsko delavnico s prevajalko in prevodoslovko
Tatjano Žarovo in študenti rusistike, ki bo v sredo, 15. aprila 2026,
ob 15.30 v predavalnici 06 na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani (Aškerčeva 2, Ljubljana). Konec leta 2025 je v Moskvi izšel
prevajalkin prevod romana Čudežni Feliks Andreja Hienga, o katerem bo
gostja spregovorila s študenti in z njimi delila prevajalske izkušnje,
strategije in zagate. Tatjana Žarova je v mesecu maju gostja naše
prevajalske rezidence Sovretov kabinet na Dolu pri Hrastniku.
Delavnica bo potekala v sklopu Festivala slovanskih književnosti, ki
se bo odvil med 14. in 16. aprilom v Ljubljani, Mariboru in Celju. Na
festivalu se bo med drugim predstavili avtorji: Venko Andonovski
(Severna Makedonija, Zdravka Evtimova (Bolgarija), Monika Kompaníková
(Slovaška), Andrej Nikolaidis (Črna gora), Robert Perišić (Hrvaška),
Dragan Velikić (Srbija) in Vlado Žabot (Slovenija). Vsi dogodki so
odprti za javnost.
===
https://www.ludliteratura.si/divji-hibridi/?mc_cid=0f80ba2c93&mc_eid=b6a74f00f7
-- 14. Prepišno uredništvo: Divji hibridi, 14.–17. aprila 2026. LUD
Literatura.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit