[SlovLit] Japonski Wordnet -- Koroška »naravna jezikovna meja« v Labotski dolini -- Dunajski večeri Ivana Cankarja

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Ned Apr 12 16:20:32 CEST 2026


Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V pet., 10. apr. 2026 ob 17:22
Subject: predavanja prof. dr. Francisa Bonda na Oddelku za azijske študije

Od 13. do 17. aprila 2026 bo prof. dr. Francis Bond
[https://fcbond.github.io/] z Univerze Palacký v Olomoucu na UL
predaval o wordnetu in o japonskih imenih, v okviru 30-letnice Oddelka
za azijske študije. Predavanja bodo v angleščini. Vabljeni!

- Japonski Wordnet in Odprti večjezični Wordnet (The Japanese Wordnet
and the Open Multilingual Wordnet) v ponedeljek, 13. aprila 2026,
16.20 - 17.50 v predavalnici 013 na FF.
- Uporaba wordnetov - preko spleta in s pythonom (Using wordnets ---
online and through python) v sredo, 15. aprila 2026, 13.00 - 14.30 v
predavalnici 018 na FF.
- Analiza sodobnih japonskih imen (An analysis of contemporary
Japanese names) v četrtek, 16. aprila 2026, 11.20 - 12.50 v
predavalnici 2-rim. na FF.
- Večjezično modeliranje z wordneti: metonimija potuje, metafora tava
(Multilingual modelling with Wordnets: metonymy travels, metaphor
wanders) v petek, 17. aprila 2026, 10.00 - 11.30 v predavalnici P19 na
Fakulteti za računalništvo (Večna pot 113, Ljubljana) v okviru
jezikovnotehnološkega abonmaja (https://www.sdjt.si/wp/dogodki/jota/)

Povzetki: https://as.ff.uni-lj.si/obvestila/gostujoca-predavanja-prof-dr-francisa-bonda-z-univerze-palacky-v-olomoucu

Bibliografija predavatelja: https://fcbond.github.io/pubs.html

Prof. dr. Francis Bond je predstojnik Oddelka za splošno jezikoslovje
in predavatelj na Oddelku za azijske študije na Univerzi Palacký v
Olomoucu na Češkem. Njegovo glavno raziskovalno področje je
razumevanje naravnega jezika: zanimata ga tako struktura kot pomen.
Sodeluje z raziskovalci po vsem svetu pri zagotavljanju odprto
dostopnih jezikovnih virov. Razvil in objavil je obsežne semantične
mreže za kitajski, japonski, malajski in indonezijski jezik.
Koordinira projekt Open Multilingual Wordnet in je predsednik
združenja Global Wordnet Association. Diplomiral in doktoriral je na
Univerzi Queensland v Avstraliji. Od leta 1991 do 2006 je delal za
Nippon Telegraph and Telephone Corporation na področju strojnega
prevajanja in razumevanja naravnega jezika. Od 2006 do 2009 je delal
na Nacionalnem inštitutu za informacijsko in komunikacijsko
tehnologijo na Japonskem, kjer se je posvečal odprtokodnemu
procesiranju naravnega jezika. Od 2009 do 2022 se je na Tehniški
univerzi Nanyang ukvarjal z večjezično reprezentacijo pomena in
digitalno humanistiko.

===

Od: Slovenski institut na Dunaju <newsletter na si-dunaj.at>
Date: V pet., 10. apr. 2026 ob 10:58
Subject: Aktualne informacije in opozorila - Aktuelle Informationen
und Hinweise 07/2026: Na poti pozabe - Koroška družinska biografija

Na poti pozabe: Koroška »naravna jezikovna meja« v Labotski dolini in
Podjuni: Pričanja o koroških družinskih zgodbah 21. 4. 2026 ob 18:00
na Hanuschgasse 3/dv.2/1.stp, 1010 Dunaj.

»Vse se je začelo takrat, ko je moja 73-letna mama rekla: »Hemma, bi
se z mano vpisala na tečaj slovenščine?« Z izpolnitvijo njene želje je
moja življenjska pot zavila v povsem nove smeri, pot, ki še danes nima
konca ...«

Hemma Schliefnig, rojena leta 1971 v okraju Velikovec/ Völkermarkt, je
-  kot veliko ljudi na Koroškem -  odraščala med dvema jezikoma. Od
leta 2011 - svoje diplomske  naloge - naprej, se ukvarja s svojimi
družinskimi koreninami in želi izginjajoči slovenščini v koroških
družinskih biografijah dati glas. Avtorica med drugim knjige »Moja
mama ni znala nemščine, razen v narečju« (2012). Moderatorka: Doroteja
Apovnik, trgovka z umetninami, Dunaj, Rohrau, Šmarkež pri Sinči vasi,
je doraščala dvojezično v Velikovcu.

"Ko se začnemo približevati tematiki koroškega slovenstva; se nemudoma
pojavijo zgodbe o potlačitvi in nasilju. V domovini, ki je
drobnjakarsko negovana kot kratko ostrižena trata, ni prostora za
jezikovne odmike. Nasilno niso bili obrezani le tisti, ki so hoteli
ostati 'slovenski', pač pa tudi tisti, ki so  se bili pripravljeni
'vindišarsko' asimilirati, kot denimo družina moje matere." (Letni
zbornik Pavlove hiše 2019/20)

===

Od: Matej Krajnc <krajnc75 na gmail.com>
Date: V sob., 11. apr. 2026 ob 22:14
Subject: Dunajski večeri Ivana Cankarja v glasbi in besedi

Spoštovani, po objavah tematskih albumov z uglasbitvami Murna,
Ketteja, Menarta, Čuka, Kosovela, Jenka, Aškerca, Voduška,
Lainščka,Šalamuna, Košute in še koga je nocoj tu Ivan Cankar z
Dunajskimi večeri. Do letošnjih Dnevov knjige mu sledita še Lojze
Krakar in Zofka Kveder. Cankarjeve Dunajske večere si lahko brezplačno
naložite tule (https://matejkrajnc.bandcamp.com/album/cankar-krajnc-dunajski-ve-eri).
Predstavljeni bodo, kot še nekatere druge recentne uglasbitve, na
večeru jubilantov v celjski Antiki 22. 4. 2026 ob 18:00.

Lep (lahko tudi dunajski) večer!
Matej


Dodatne informacije o seznamu SlovLit