[SlovLit] Od Balzaca do živinoreje -- V smrt zaradi verzov -- Zavajajoča Izjava o predlogu pravil Pravopisa 8.0 -- Trubar na Tržaškem

Pet Apr 10 10:05:21 CEST 2026

https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-22
-- Novinarska konferenca Založbe ZRC 14. aprila 2026 ob 11:00, Atrij
ZRC, Novi trg 2, Ljubljana:

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/od-izgubljenih-iluzij-do-umetne-inteligence
-- Luka Novak: Od izgubljenih iluzij do umetne inteligence.
Potrošništvo med Balzacom in Pasolinijem

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/terminoloski-slovar-zivinoreje-in-zootehnike
-- Terminološki slovar živinoreje in zootehnike. Ur.  Mitja Trojar,
Simon Atelšek, Antonija Holcman, Ajda Kermauner Kavčič.

===

https://actionnetwork.org/petitions/stop-the-execution-of-james-broadnax-in-texas
-- Sent to death row for rap lyrics? U. S. Campaign to End the Death
Penalty via Progress America. -- Peticija proti eksekuciji raperja
Jamesa Broadnaxa 30. aprila 2026. Tožilec je kot dokazno gradivo, da
raper predstavlja trajno nevarnost za družbo, uporabil njegove verze.

===

From: "Kozma Ahačič" <kozma.ahacic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 10 Apr 2026 08:46:21 +0200
Subject: Izjava za javnost: Napačne in zavajajoče informacije v Izjavi
o predlogu pravil Pravopisa 8.0 Komisije za slovenski jezik v javnosti
pri SAZU

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (dalje KSJJ) je 7.
aprila 2026 sprejela Izjavo o predlogu pravil Pravopisa 8.0
(https://www.sazu.si/events/69d7a5d803f8580961b018a4). V njej
komentira predlog pravopisnih pravil za javno razpravo, kot da bi šlo
za dokončni predlog, v katerega bi morale biti vključene že tudi vse
pripombe javne razprave. Izjava vsebuje napačne in zavajajoče
informacije. Besedilo Pravopisa 8.0 v celoti še ni bilo revidirano,
saj je bila šele februarja 2026 izvedena končna javna razprava. O njej
so poročali vsi slovenski mediji. Končna različica bo pripravljena po
pregledu vseh pripomb in krovni redakciji.

Izjava KSJJ bi lahko med uporabnice in uporabnike slovenskega jezika
vnesla negotovost, zato podajamo naslednja pojasnila.

Namen javne razprave je stik z uporabniki in uporabnicami slovenskega
jezika – pridobiti želimo njihova mnenja in nove argumente, izboljšati
kakovost predloga, opozoriti na nejasnosti ali težave. Hkrati pa je
čas javne razprave namenjen tudi temu, da se posamezni predlog umakne,
če javna razprava ali  interna strokovna razprava v tem času prinese
nova spoznanja. Javne razprave so bile organizirane za posamezna
poglavja po letih, navedenih v spodnjem kronološkem pregledu. Trditev,
da je besedilo šlo skozi približno deset javnih razprav, je
neresnična. Vsako poglavje je bilo predmet ene redne javne razprave,
ki ji je sledila ponovna javna razprava o vseh poglavjih februarja
2026. Do končne redakcije pa je in bo na spletni strani objavljeno
prvotno besedilo posameznih predlogov. Rešitve, ki so bile v javni
razpravi zavrnjene, bodo v končnem besedilu seveda umaknjene. Z javno
razpravo o predlogu pravil nismo uvedli postopkovne novosti, temveč
sledimo praksi, po kateri so bila pripravljena trenutno aktualna
pravopisna pravila – predlog je bil dan v javno razpravo leta 1981,
pravila pa so bila v končni obliki objavljena 8 let kasneje, leta
1989.

Pripombe javne razprave: V javni razpravi o pravilih Pravopisa 8.0 smo
v letih 2019–2026 prejeli 3.165 pripomb, ki so dokumentirane in jih
ZRC SAZU odprtodostopno objavlja skupaj s poglavji. Za vsak člen
novega pravopisa je že in bo tudi v prihodnje omogočeno sledenje vsem
pripombam, razpravam, podatkom in raziskavam, na podlagi katerih bodo
sprejete končne rešitve. Vnos vsake pripombe je dokumentiran in varno
arhiviran. Zato trditev, da pripombe strokovnjakov ali strokovnih
združenj niso bile upoštevane, ne drži. Pripombe, ki jih SAZU dodaja
izjavi, so večinoma že znane in so že v obravnavi. Zbiranje pripomb po
februarski javni razpravi je sicer končano, se pa člani in članice
uredniškega odbora mesečno srečujejo z zainteresirano javnostjo ter
enkrat mesečno prirejajo za javnost odprte Pravopisne kolokvije, na
katerih potekajo pogovori o perečih pravopisnih temah, tudi o tistih,
navedenih v izjavi. Tako demokratičnega in transparentnega, hkrati pa
metodološko popolnoma sledljivega pristopa ni imel še noben slovenski
pravopis.

Očitek o opisovanju t. i. pogovorne rabe: Pojasnila o pojavih na meji
knjižnosti prinašajo vsi dosedanji pravopisi zlasti v slovničnih
poglavjih in so za razlikovanje med knjižnim in neknjižnim ali
pogovornim pogosto ključna. Izhodišče pravopisne prenove je bilo
opisati vse, kar se v knjižnem jeziku pojavlja, preizkusiti več
možnosti sistematične obravnave za javno razpravo, po njej pa
oblikovati čim bolj naučljiv in zapomnljiv sistem pravil. Pravopisno
delo ni zasnovano na občutku sodelujočih, temveč na gradivskih
raziskavah knjižne rabe. KSJJ na nekaterih mestih zapise, ki so
mišljeni kot slogovna pojasnila (torej ne pravila), obravnava kot
pravila, kar je zavajajoče.

Očitek o obsegu: Pravila bodo daljša in obširnejša od dosedanjih, kar
je normalno in pričakovano za delo, ki prvič opisuje raznolike
jezikovne navade v digitalni dobi. Prav tako nas spletni medij
osvobaja v preteklosti pogosto omejujočega varčevanja s prostorom,
značilnega za tisk, obenem pa uporabniku omogoča nastavitev poljubno
podrobnega in poljubno dolgega prikaza besedila.  Pri tem se
zgledujemo po istovrstnih priročnikih v tujini. Z novimi načini in s
spletnimi mediji se možnosti za tvorjenje besedil povečujejo,
pojavljajo se novi položaji, ki jih je treba opisati. Zaradi novih
besed se tudi nekdaj osamljeni primeri povezujejo v sistem, ki ga je
mogoče sistematično vključiti v knjižno slovenščino. Načrtovano je, da
bodo ob pravilih za poznavalce izšla tudi krajša (šolska) pravila, ki
bodo sledila željam v izjavi.

Izjava KSJJ priča o nepoznavanju sodobne metodologije kodifikacijskega
postopka in nerazumevanje uporabljene metodologije. Ta je bila
zasnovana ob študijah dosedanjih pravopisov in pregledu normativnih
del pri primerljivih jezikih ter predstavljena v več znanstvenih
člankih, treh večavtorskih publikacijah (Pravopisna stikanja,
Pravopisna razpotja, Pravopis na zrnu graha) in v konceptualni
monografiji Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom,
pripravljeni v okviru projekta ARIS.

Vsake strokovne kritike smo veseli in k njej tudi dokumentirano
pozivamo – poleg številnih pozivov in obvestil, namenjenih strokovni
javnosti, so o zadnji javni razpravi, ki je potekala februarja 2026,
najširšo javnost obveščali tudi številni slovenski mediji. Moramo pa
se odzvati ob javnem navajanju neutemeljenih absolutnih trditev, ki
posegajo v ugled strokovnjakov, ki so sodelovali in še sodelujejo pri
prenovi pravopisa, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
in ZRC SAZU kot celote. Člani KSJJ nam od leta 2021 kljub številnim
javnim in internim pozivom dokazljivo niso posredovali nobene pripombe
k besedilu predloga Pravopisa 8.0.

Izjavo KSJJ je treba brati predvsem v kontekstu dejstva, da se
ustanovi SAZU in ZRC SAZU leta 2025 nista mogli sporazumeti glede
sestave in nadaljevanja dela Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU,
ki ji je decembra 2025 potekel mandat. Doslej je imenovanje članov
komisije potekalo dogovorno, tokrat pa je SAZU želela bistveno
spremeniti sestavo komisije in osem članic in članov iz ZRC SAZU,
Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete univerz v Ljubljani
in Mariboru ter podjetja Amebis, d. o. o., torej avtorje obstoječega
besedila, tik pred izidom pravopisa zamenjati z jezikoslovci po svojem
izboru, ne glede na to, ali imajo reference s področja pravopisa in
normativistike ali ne. ZRC SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša sta v skladu z uveljavljeno prakso ob izdaji tovrstnih del že
januarja 2025 ustanovila uredniški odbor in uredniški svet novega
slovenskega pravopisa (https://slovenski-pravopis.si/sodelavci/) in
omogočila nemoteno nadaljevanje dela. Raziskovalno delo ob pripravi
pravopisnih pravil je sestavni del raziskovalnih programov Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jih financira in
ocenjuje tudi ARIS, zato je delovanje v skladu z znanstvenimi in
etičnimi merili neobhoden standard. Raziskovalno delo pri novem
slovenskem pravopisu je v celoti vodil in organiziral ZRC SAZU, ki je
zato pridobival tudi sredstva iz različnih virov in ima urejene
avtorske pravice.

Naj se ob tem še enkrat zahvalimo vsem ustanovam in posameznikom, ki
podpirajo naše delo in vsakodnevni trud za slovenski jezik. V
uredniškem svetu Pravopisa 8.0 so zbrani predstavniki tako rekoč vseh
slovenističnih ustanov in šolstva iz Slovenije in zamejstva. Brez
stalne podpore našemu delu ne bi mogli izpeljati velikih projektov,
kot so portali Fran, Franček, Franja, Terminologišče in Jezikovna
svetovalnica, ter pripravljati pomembnih in digitalni dobi
prilagojenih slovarjev in priročnikov, med katerimi sta tudi Pravopis
8.0 in z njim povezani slovar ePravopis. Pavšalni očitki o »hudih
pomanjkljivostih pri vodenju projekta« niso korekten odziv na naš trud
in prizadevanja.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Dodatek in več informacij na:
https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/novice/napacne-in-zavajajoce-informacije-v-izjavi-o-predlogu-pravil-pravopisa-80-komisije-za

===

Od: Blažić, Milena Mileva <milena.blazic na pef.uni-lj.si>
From: "Društvo" <info na drustvo-primoztrubar.si>
Subject: Studijski večer Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar
Date: 8 April 2026 at 13:23:15 CEST

Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vabi na študijski večer,
ki bo v sredo, 15. 4. 2026, ob 19.00 uri, v Trubarjevi hiši literature
na Stritarjevi 7, Ljubljana na temo  H KORENINAM SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI: Primož Trubar na Tržaškem nekoč in danes.  Predavatelj:
prof. Miran Košuta.

Izvleček vsebine: Primož Trubar je med letoma 1524 in 1542 trikrat za
daljši čas bival in deloval v Trstu na dvoru škofa Pietra Bonoma.
Kulturna dediščina teh postankov je nadvse dragocena. Tu je slovenski
reformator vsrkal kritično misel Erazma in Calvina, maševal in
pridigal v slovenščini, prepeval v stolnem zboru, notarsko pričal in
odposlansko zastopal škofijo, osebno spoznal italijanske protestante
in nove idejne klice evropskega lutrovstva, izzorel namero o
prevajanju svetega pisma v materinščino, jasno doslutil, da bi se
lahko tudi njegov, slovenski »jezik pisal in bral kakor jezik drugih
narodov«. Predavanje razkriva opisane korenine slovenske kulturne
bíti, prikazuje poznejšo, grmadno usodo Trubarjevih knjig na Tržaškem
in sklepno naglaša danes žal skoraj popolno krajevno odsotnost uradnih
pomnikov o očetu slovenske knjige, kulture, jezika.

O predavatelju: Miran Košuta (Trst 1960), univerzitetni profesor,
esejist, prevajalec, pisatelj in glasbenik, je predstojnik Stólice
slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za humanistične študije
Univerze v Trstu, član Društva slovenskih pisateljev, slovenskega
Centra PEN in Slovenske matice. Poleg številnih literarnozgodovinskih
študij, esejev in prevodov je v slovenščini ali italijanščini objavil
knjige Rapsodija v treh stavkih (novele, 1989), Krpanova sol (eseji,
1996), Scritture parallele (Vzporedne pisave, eseji, 1997), Slovenica
(Slovenika, eseji, 2005), E-mejli (eseji, 2008), Mikrofonije (govori
in pogovori, 2010) in Altronauti (Plovci k Drugemu, eseji, 2025). V
slovenščino je prevedel romana Frančiška (2002) in Obiskovalka (2005)
Fulvia Tomizze, antologijo pesmi in proz Giannija Rodarija Od tu in
tam (2021, soprevajalka: Evelina Umek), izbor pesmi Giorgia Gaberja
(Giorgio Gaber/ščik/, 2022), v italijanščino pa pesniško zbirko Poesie
(2020) Franceta Prešerna in cvetnik Cuor di poeta Iga Grudna (2025).
Za  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti je uredil in komentiral četrto knjigo Zbranega dela (2020)
Vladimirja Bartola. Prejel je priznanja: Trofeo Riviere del Benaco na
mednarodnem natečaju Concorso internazionale di Poesia e Narrativa
Città di Salò (2007), Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani (2021), častno članstvo Zveze društev
Slavistično društvo Slovenije (2022), Mednarodno Pretnarjevo nagrado s
častnim naslovom Ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika
(2024).