[SlovLit] Piazza della Vittoria v Gorici se slovensko imenuje Travnik -- Re: Slovanska imena na Tirolskem -- Re: 80 let Inštituta za slovenski jezik

Sre Okt 8 20:02:32 CEST 2025

From: "Matej Šekli" <matej.sekli na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 07 Oct 2025 23:08:32 +0200
Subject: Piazza della Vittoria v Gorici se slovensko imenuje Travnik
(re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008706.html)

Spoštovani, Društvo Slovenskih književnih prevajalcev / Slovenian
Association of Literary Translators, "strokovno združenje, ki skrbi za
ohranjanje visoke ravni prevajalskega dela in uveljavitev stroke ter
za stike med prevajalci in njihovo seznanjanje s teoretičnimi,
zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva", na
svoji domači strani obvešča o dogodku "Mednarodni forum: Trajnostna
digitalna preobrazba za ustvarjalnost" v Gorici, v okviru katerega bo
potekala "kampanja za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev", pri
tem pa naslov lokacije dogajanja navaja samo v italijanskem jeziku: "v
Kinemaxu na Piazza della Vittoria 41 v Gorici (Italija)"
(https://www.dskp-drustvo.si/mednarodni-forum-trajnostna-digitalna-preobrazba-za-ustvarjalnost/).

Imenovano društvo seznanjam, da se trgu Piazza della Vittoria v Gorici
slovensko že stoletja reče Travnik (samo poimenovanje se pojavlja celo
v srednješolski "kanonski" lektiri iz slovenske književnosti, npr. v
Matkovi Tini Ivana Preglja, da ne omenjam pesmi Ljubke Šorli idr.). Na
slovensko obliko tega današnjega urbanonima (na nemški način v
preteklosti zapisovanega tudi Traunigg ipd.) spominja tudi tabla na
prvotnem travniku samem, s strani "zmagovalne" države, ki je sem prvič
prišla po prvi svetovni vojni, s pripisom "già" 'že, nekoč'
(fotografija je v prilogi). Nadalje bi imenovano društvo rad spomnil,
da živimo v času vsaj deklarativne večjezičnosti in tako opevanega
spoštovanja jezikovne raznolikosti, zato je čisto na mestu, da se v
slovenskem besedilu uveljavljeno slovensko ime navede -- v
slovenščini, v izogib morebitni nerazumljivosti sporočila za
uporabnike in uporabnice slovenskega jezika, ki Gorice morda ne
poznajo, ter čisto praktično zaradi digitalno preobražene navigacije
pa raje kar v obeh jezikih, npr. Kinemax, Travnik 41 / Piazza della
Vittoria, 41, Gorica/Gorizia.

Lep pozdrav,
Matej Šekli

===

Od: TORKAR SILVO <15238755 na users.siol.net>
Date: V sre., 8. okt. 2025 ob 17:22
Subject: Re: Slovanska imena na Tirolskem
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008707.html)

Miran, res je, očitno gre res le za vzhodno Pustriško dolino. Navedeni
toponimi so nedvomno staroslovenski, ni pa verjetno, da je ime
Pustertal izvorno Pusta dolina, ta razlaga je že davno presežena.
Dodam naj še, da je o slovansko-germanski jezikovni meji v Pustriški
dolini in tamkajšnjih toponimih pisal zgodovinar Milko Kos v članku K
slovenski naselitvi na Vzhodnem Tirolskem in Zgornjem Koroškem v
Zgodovinskem časopisu 1960:
https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/68/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1960_LETNIK_14.pdf

LP Silvo

---

From: "Bergmann, Hubert" <Hubert.Bergmann na oeaw.ac.at>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 8 Oct 2025 12:45:15 +0000
Subject: Slovanska imena na Tirolskem

Z veseljem vidim, da je izvrstna spletna publikacija kolega Emanuela
Klotza iz Innsbrucka
(https://explore-research.uibk.ac.at/p/slavia-tirolensis/) ponovno
usmerila pozornost na slovansko substratno plast moje domače
pokrajine, torej Vzhodne Tirolske (Osttirol), kateri sem nekoč
posvetil tudi svojo onomastično doktorsko disertacijo (Hubert
Bergmann: Slawisches im Namengut der Osttiroler Gemeinden Ainet und
Schlaiten. Wien 2005). Klotzova predstavitev številnih slovanskih imen
tega območja s pomočjo kartografskega portala je ne nazadnje tudi z
metodološkega vidika pravo »svetilniško delo«.

Najbolj zahodno slovansko naselje v dolini Drave je – kot je razvidno
tudi na Klotzovem zemljevidu – Assling v Vzhodni Tirolski (ki se
pojavlja še drugič kot nemško ime za Jesenice). Ta podatek se bolj ali
manj ujema z enim najpomembnejših virov o slovanski poselitvi
Pustriške doline, ki se žal redko omenja, in sicer z ustanovno listino
iz leta 769 samostana Innichen v Zgornji Pustriški dolini
(konstruirano italijansko ime za Innichen je San Candido). Samostan je
ustanovil bavarski vojvoda Tassilo kot središče za misijon med
Slovani. Za našo temo je posebno zanimivo, da listina jasno
opredeljuje tedanje meje slovanskega poselitvenega prostora oziroma
vplivnega območja. Po njej je potok na območju današnjega kraja Anras
v Pustriški dolini predstavljal mejo med bavarskim in slovanskim
ozemljem. Ustrezni odlomek v izvirniku se glasi:

»... usque ad terminos Sclauorum, id est ad rivolum montis Anarasi«
(»… do meja Slovanov, to je do potoka pri gori Anaras.«).
Anras leži le nekaj kilometrov zahodno od Asslinga, prav tako še v
Vzhodni Tirolski.

Pogosto se z imeni krajev Toblach in Vierschach argumentira, da je
slovanska poselitev nekoč segala bolj proti zahodu, vse do današnjega
Južnega Tirola. Vendar je to več kot dvomljivo. Da sta imeni Toblach
in Vierschach, ki ležita v danes italijanskem delu Pustriške doline,
slovanskega izvora, je že dolgo ovrženo. Pripona -ach v krajevnih
imenih ima lahko zelo različne izvore, prav zato je v toponimiji tako
pogosta. Ena izmed možnih razlag tega sufiksa je sicer slovanska,
vendar nikakor ne edina. Malo verjetna je tudi trditev, da je ime
Pustriške doline slovenskega izvora.

Poleg Mitterrutznerja se je v drugi polovici 19. stoletja s slovansko
preteklostjo tega območja ukvarjalo več oseb, na primer Augustin
Unterforcher in Hermann Ignaz Bidermann. To je zanimivo z vidika
zgodovine znanosti, vendar so njihovi rezultati deloma predznanstveni
oziroma zastareli.

Kolegu Emanuelu Klotzu pa iskrene čestitke za njegovo opus magnum –
bilo bi lepo, če bi obstajale podobne predstavitve tudi za številne
druge pokrajine Avstrije, kjer je slovanski vpliv pustil močne
toponimne sledi.

Hubert Bergmann (Dunaj)

===

Od: Simona Klemenčič <simona.klemencic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 8. okt. 2025 ob 12:09
Subject: Re: 80 let Inštituta za slovenski jezik
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008707.html)

Hvala za obvestilo, Miran! Na ISJFR ZRC SAZU težko čakamo trenutka, ko
bo prišla naša skupna knjiga sveža in še topla iz tiskarne, to pa bo v
torek, na dan, ko praznujemo 80-letnico. Povezava verjetno ni
umanjkala po pomoti, vse, ki že stojite v vrsti pred knjigarno pa
obveščamo, da bo fizični izvod na voljo na dan prireditve, na katero
ste še enkrat prisrčno vabljeni!

Simona Klemenčič