[SlovLit] Iz zakladnice sanskrtske književnosti -- Zapisovanje ženskih priimkov -- Javni govor, koprski govor

[Miran Hladnik]

From: "Repanšek, Luka" <Luka.Repansek na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 18 Sep 2025 08:08:52 +0000
Subject: Iz zakladnice sanskrtske književnosti

Izšel je prvi slovenski prevod ene od najbolj znamenitih in slogovno
dovršenih vloženih pripovedi v staroindijski ep Mahabharata, hkrati pa
tudi eden izmed redkih prevodov tega dela v verzih. Zgodba o Nalu in
Damajanti v okrog 800 šlokah, ki v pričujoči izdaji najdejo nov
podomačitveni pesniški izraz, naslika s pravljičnimi elementi začinjen
svet poznovedske Indije, prepesnitvi iz sanskrta Luke Repanška pa je
na zrcalni strani dodan staroindijski izvirnik. Knjigo, ki zapolnjuje
pomembno vrzel v slovenskih prevodih staroindijske sanskrtske
literature, saj gre po stilu za delo predklasične epske književnosti,
ki pa se v marsičem približuje lirski estetiki zrelega
klasičnosanskrtskega obdobja, je mojstrsko ilustrirala Bojana
Dimitrovski, izšla pa je pri založbi Sanje. Novi prevod bo lahko
služil tudi za hvaležno popestritev pri spoznavanju dijakov in
študentov z drobci staroindijske literarne zapuščine pri pouku
književnosti.

Izr. prof. dr. Luka Repanšek

===

Od: Ziga Pirnat <ziga na siol.com>
Date: V čet., 18. sep. 2025 ob 10:23
Subject: Zapisovanje ženskih priimkov v slovenščini

Spoštovani gospod profesor Hladnik, po nasvetu več kolegov
jezikoslovcev vam v priponki pošiljam svoj komentar na nove trende
zapisovanja ženskih priimkov v slovenščini v nepregibni obliki
(https://slov.si/doc/ziga_pirnat_zenski_priimki.docx). Nastal je kot
prispevek k nedavni razpravi v pismih bralcev Dela, a je bila tam
zaradi prostorskih omejitev in širšega občinstva objavljena
preprostejša in skrajšana različica. [...]

Vse dobro in lep pozdrav,
Žiga Pirnat

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 19. sep. 2025 ob 14:04
Subject: Vabilo na predavanji Odseka za slovenski jezik iz cikla Naj
slovenščina odmeva

Prijazno vabljeni na predavanji prof. dr. Hotimirja Tivadarja in dr.
Maše Rolih, ki bosta potekali v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v
sredo, 24. septembra 2025, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice
(Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

Prof. dr. Hotimir Tivadar: Javni govor, knjižni jezik in enotni
slovenski prostor. Slovenski jezik ima za vse slovensko govoreče zelo
veliko simbolno vrednost. Tudi neslovenisti in celo nejezikoslovci se
pogosto zelo intenzivno ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji, kjer
ponavadi izhajajo iz svoje osebne šolske in narečne izkušnje, bistveno
manj pa razmišljajo o kakovostnem javnem nastopanju. Na tem predavanju
se bomo spraševali o slovenskem javnem govoru, knjižnem jeziku in
njegovi povezovalni vlogi za slovensko nacijo nekoč in danes. Če je v
preteklosti veljalo, da je slovenski jezik vezan predvsem na slovenski
narod, njegovo zgodovino in jezik, se bomo morali v sedanjosti
usmeriti v razumevanje slovenskega kulturnega prostora in vsem
slovensko govorečim skupnega jezika ne glede na državne meje, narodno
in narečno pripadnost. Slovenski jezik je danes mednarodno priznan
jezik ene od samostojnih držav, članic Evropske unije in Organizacije
združenih narodov, ki ga tudi povsem suvereno uporabljamo znotraj
Republike Slovenije in tudi v mednarodnem prostoru. Ali je retorična
samozavest samoumevna slovenskim javnim govorcem, pa bomo vsaj delno
odgovorili tudi na predavanju.

Dr. Maša Rolih: Novejša pogovorna leksika v govoru mesta Koper in
specifični koprski pogovorni izrazi. Prispevek obravnava prisotnost
novejših izrazov pogovornega jezika, zajetih v Sprotnem slovarju
slovenskega jezika in označenih s socialnozvrstnimi kvalifikatorji za
pogovorni jezik, ki so značilni za koprski mestni govor. Na predavanju
bodo osvetljeni tudi specifični pogovorni izrazi, značilni za to
območje. Zanima nas, ali so v koprskem mestnem govoru razširjeni
elementi splošnopogovornega jezika in ali v tem govoru obstajajo
pomembne leksikalne specifike, ki kažejo na raznolikost znotraj
pogovornih zvrsti.

Predavanji sodita v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira
Odsek za slovenski jezik Slovenske matice. Izvedbo predavanj in
posnetka je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno
in inovacijsko dejavnost RS.

Prof. dr. Hotimir Tivadar je zaposlen na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, svoj dodiplomski in podiplomski študij je opravil v
Ljubljani in na praški Karlovi univerzi. Ukvarja se predvsem z
normativnimi vprašanji, raziskovanjem govorjenega jezika in
fonetično-fonološkimi vprašanji slovenskega jezika glede na druge
jezike, še posebej s kontrastivnimi analizami slovanskih jezikov.
Sodeluje še posebej s fonetiki v slovanskem svetu (Torun, Krakov,
Praga, Košice, Zagreb, Skopje …) in je član Mednarodne komisije za
fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem
komiteju. Leta 2012 je v Ljubljani organiziral mednarodno fonetično
konferenco te komisije in uredil monografijo Aktualna vprašanja
slovanske fonetike (2012). Sodeluje s Pedagoško fakulteto, Akademijo
za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, od
pisanja diplomskega dela 1998 pa tudi z nacionalnim radiom in
televizijo. V letih 2012–2013 je vodil in zaključil
slovensko-makedonski bilateralni projekt s kolegico prof. dr.
Veselinko Labrosko. Med letoma 2004 in 2017 je aktivno sodeloval pri
komisiji za splošno maturo za slovenščino, ki jo je v obdobju 2013 in
2017 tudi vodil. Na osnovi študija in izkušenj pri poučevanju fonetike
in slovenščine kot prvega in tudi drugega jezika na slovenskih in
tujih univerzah je izdal univerzitetni učbenik Fonetika 1 (2019,
2022).

Dr. Maša Rolih, asistentka z doktoratom, je zaposlena na Inštitutu za
jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Diplomirala je iz slovenistike na Fakulteti za humanistične študije,
UP, 2011, doktorirala pa iz slovenistike na Fakulteti za humanistične
študije Koper, UP, 2017. Vključena je v projekt Razsežnosti slovenstva
med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja (financer
ARIS). Področja njenega raziskovalnega interesa so sociolingvistika,
medkulturna komunikacija, jezikovne tehnologije, govorjeni jezik in
leksikologija.