[SlovLit] Poletne prireditve Centra za slovenščino -- Kresnik '25 -- V Kelmorajnu

[Miran Hladnik]

From: "Huber, Damjan" <damjan.huber na ff.uni-lj.si>
To: "'slovlit na ijs.si'" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 23 Jun 2025 09:18:47 +0000
Subject: Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino, 2025

Vljudno Vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot
drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v:

- ponedeljek, 30. junija 2025, ob 8.30 dvotedenska 20. Mladinska
poletna šola slovenščine (dvorana Srednje vzgojiteljske šole,
gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28a),
116 udeležencev iz 22 držav, od tega se jih bo 7 prireditve udeležilo
preko spleta, preostali pa v živo v Ljubljani
(https://centerslo.si/za-otroke/);
- ponedeljek, 7. julija 2025, ob 9.00 dvo- in tritedenska 44. Poletna
šola slovenskega jezika (predavalnica 2 na Filozofski fakulteti,
Aškerčeva 2), 110 udeležencev iz 35 držav, vsi se bodo prireditve
udeležili v živo v Ljubljani
(https://centerslo.si/tecaji-za-odrasle/);
- ponedeljek, 7. julija 2025, ob 20.00 dvotedenski 61. seminar
slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Trst v
slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (Cukrarna, Poljanski nasip
40), 111 udeležencev iz 27 držav, vsi se bodo prireditve udeležili v
živo v Ljubljani (https://centerslo.si/seminar-sjlk/).

Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili. Za več informacij se obrnite na:
damjana.kernandoljsek na ff.uni-lj.si oz. 031 321 819 (Mladinska poletna šola)
jana.ketematicic na ff.uni-lj.si oz. 070 678 922 (Poletna šola)
damjan.huber na ff.uni-lj.si oz. 041 341 830 (Seminar slovenskega jezika,
literature in kulture)

doc. dr. Damjan Huber
vodja Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik

===

https://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/na-robu-plamena-o-kresniski-peterici-2025/
-- Gašper Stražišar: Na robu plamena: O kresniški peterici 2025. LUD
Literatura 16. 6. 2025.

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pon., 23. jun. 2025 ob 08:03
Subject: Vabilo na Matičina čezmejna gostovanja

Prijazno vabljeni na predstavitev dokumentarnega romana Senca brez
človeka: film v prozi Nataše Konc Lorenzutti, ki bo v sredo, 25.
junija 2025, ob 19.30 na Oddelku za slovenistiko Slavističnega
inštituta Univerze v Kölnu (Weyertal 137, D-50931 Köln, Nemčija).

Na slovenski državni praznik na Slavističnem inštitutu Univerze v
Kölnu lektorica za slovenščino Jana Šter Makovac organizira serijo
dogodkov v spomin na konec druge svetovne vojne, med drugim filmsko
projekcijo nagrajenega slovenskega dokumentarnega filma režiserke Maje
Weiss Zajeti v izviru: slovenski otroci Lebensborna (2023), po kateri
sledi pogovor z gostoma Natašo Konc Lorenzutti in Francem Zagožnom.
Pogovarjali se bodo o filmu in o dokumentarnem romanu Nataše Konc
Lorenzutti Senca brez človeka: film v prozi (2023, druga, prenovljena
izdaja 2025), ki je nastal ob ustvarjanju filma.

Dogodek bo pomembno prispeval k promociji slovenskega jezika in
književnosti v Severnem Porenju-Vestfaliji, tako kot pobuda za
študente za spoznavanje slovenske pisateljice in njenega dela ter
navdih za prevajalske projekte, obenem pa tudi kot spodbuda študentom
lektorata slovenščine, študentom iz Slovenije in vsem ostalim
Slovencem, ki živijo na tem območju, za povezovanje, razvijanje
kulturne identitete in jezikovnih zmožnosti.

Dogodek organizira Lektorat slovenščine na Slavističnem inštitutu
Univerze v Kölnu s podporo: produkcijske hiše Bela film, slovenskega
veleposlaništva v Berlinu, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije,
založbe Slovenska matica in programa Slovenščina na tujih univerzah
Univerze v Ljubljani. Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki
ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Nataša Konc Lorenzutti: Senca brez človeka: film v prozi (Zbirka
Knezova knjižnica). Avgusta 1942 so nacisti v dveh akcijah v Celju
ukradli 645 slovenskih otrok, ki so jih odpeljali na ozemlje Tretjega
rajha, njihove matere pa so večinoma umrle v taborišču
Auschwitz-Birkenau. Približno trideset malčkov, večinoma še dojenčkov,
je prestalo »rasne selekcije«, zato so bili iz otroških taborišč urada
za utrjevanje nemštva premeščeni v dom Sončna poljana v Kohren-Sahlisu
blizu Leipziga, ki ga je upravljala mreža tajne Himmlerjeve
organizacije Lebensborn. Tam so jih lahko prevzeli bodoči nemški
rejniki, ki so bili vsaj na videz zvesti režimu, niso pa vedeli, da
jemljejo ukradene otroke.
Dokumentarni roman o otrocih vojne, ki so postali žrtve miru, temelji
na pretresljivih pričevanjih še živečih otrok Lebensborna in njihovih
potomcev ter avtoričinih srečanjih in pogovorih z njimi. Prepletajo se
z njeno zgodbo o iskanju sledi za izginulimi otroki, vpeto v čas, ko
na robu Evrope divja vojna in se zopet trguje s človeškimi usodami. Ob
soočenju z romaneskno, hkrati pa stvarno zgodovinsko dokumentiranimi
spomini realnih oseb, ki se v tem »filmu v prozi« levijo v bolj ali
manj tragične literarne junake, lahko tako kot avtorica romana tudi
rahločutni bralec oblikuje svoj odnos do družine, identitete, naroda
in njegove preteklosti, torej do občečloveških pojmov, ki so
temeljnega pomena za vsakogar izmed nas. Druga, prenovljena izdaja
vsebuje nova, naknadno odkrita dejstva.