[SlovLit] Martina Orožen (1931--2025) -- Alenka Kozinc (1933--2025) -- Simpozij na Reki -- Zahvala -- Vartac

[Miran Hladnik]

Od: Repinc Martina <martina.repinc na rai.it>
Date: V sre., 14. maj 2025 ob 10:05
Subject: R: [SlovLit] Martina Orožen (1931--2025)

Joj, prof. Orožen pa imam res v najlepšem spominu, kot osebo in kot
pedagoginjo! Naj počiva v miru ...
Lp, dragi Miran, martina

===

From: "Marja Bešter Turk" <marija.bester1 na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 14 May 2025 16:42:14 +0200
Subject: Alenka Kozinc (1933-2025)

Spoštovani! Sporočamo žalostno vest, da se je konec aprila poslovila
slavistka Alenka Vilfan Kozinc, profesorica slovenščine in
ravnateljica ter dolgoletna vodja predmetne skupine za slovenščino na
Zavodu RS za šolstvo pa tudi soavtorica strokovnih prispevkov ter
učnih gradiv in didaktičnih pripomočkov za pouk slovenščine, urednica
… Bila je pobudnica prenove pouka slovenščine v 90. letih 20. stol.,
desetletje prej pa aktivna borka proti skupnim jedrom. L. 2002 je bila
nagrajena z najvišjo državno nagrado na področju šolstva. L. 1992 je
postala častna članica Slavističnega društva Slovenije. Spominjali se
je bomo s spoštovanjem: kot aktivno in predano borko za sodobnejši
pouk slovenščine v osnovni in srednji šoli ter kot srčno in
optimistično sodelavko.

Marja Bešter Turk

===

rom: "Lah, Klemen" <Klemen.Lah na ff.uni-lj.si>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 14 May 2025 15:06:19 +0000
Subject: Simpozij na Reki

Miran, pozdravljen! Morda bo koga zanimalo: na Filozofski fakulteti na
Reki bo v četrtek, 16. 5., v predavalnici 232 potekal simpozij z
zanimivo in aktualno temo Prihodnost je tu: fikcija v dobi podnebnih
sprememb (Budućnost je tu: fikcije u razdoblju klimatskih promjena/
The Future is Here: Fictions in the Era of Climate Change). Več na
https://ffri.uniri.hr/dogadjanja/buducnost-je-tu-fikcije-u-razdoblju-klimatskih-promjena-the-future-is-here-fictions-in-the-era-of-climate-change/

Lep pozdrav,
Klemen Lah

P. S. Med obiskom Reke ste toplo vabljeni tudi v Art kino Croatia na
ogled igranega dokumentarnega filma Fiume o morte (Reka ali smrt), ki
je nastal tudi s slovensko pomočjo in govori o 16-mesečni vojaški
zasedbi Reke pod vodstvom italijanskega pesnika Gabriela D'Annunzija
(leta 1919). Le vstopnico je težko dobiti. Že nekaj mesecev zapovrstjo
so predstave razprodane.

===

Od: Marija Stanonik <marija.stanonik na siol.com>
Date: V sre., 14. maj 2025 ob 11:35
Subject: Zahvala VSEM SODELUJOČIM BRALKAM IN BRALCEM na spominski
slovesnosti 80 PESMI ob 80-letnici konca 2. svetovne vojne, Dvorana
Slovenske matice, 9. maj 2025

Miran, zelo Ti bom hvaležna, če bi bila v SlovLit objavljena pričujoča
zahvala. Na recitalu je sodelovalo kar nekaj upokojenih slavistk, tudi
se sodelavk pri pri Paternujevem SNOP ... in nadebudnih sedanjih
študentov. Hvala za razumevanje! Lp, ms

Žal nisem mogla včeraj s pogledom v oči vsakemu posebej seči v roke,
ker sem iz dvorane odhitela tik pred koncem z najboljšim namenom, da
se udeležim pogreba duhovnika Boža (Natalina) Zuanella iz Beneške
Slovenije, zadnjega beneškega Čedermaca. Od mojih študentskih let sva
se poznala (in ko mu je pretil zapor, sem mu stala ob strani). Globoko
se vam zahvaljujem za tako lep odziv na naše vabilo, da smo vsak
obudili spomin na znane in neznane slovenske pesnike iz druge svetovne
vojne in po njej. Skupaj in vsakemu posebej ste dali glas, da so nas
obogatili človeško in duhovno. Kolikor pesmi, toliko oseb, toliko
odgovornosti do prejetih besedil in potopitev v avtorja / avtorice in
njegovo oz. njeno usodo. Ponosna sem na vas, da ste pri svoji
odločitvi vztrajali in tako rekoč ni bilo osipa. T. i. medgeneracijsko
srečanje v živo je dalo prireditvi svojstven čar. Morda so njena
globoka sporočila, izrečena = prebrana v plemeniti tihoti, tudi pri
mladih sprožila kak nepozaben vtis. Posebej so oplemenitile spominsko
slovesnost izbrane glasbene točke s tenkočutno instrumentalno in
pevsko izvedbo.

Hvala, hvala!
Lepo pozdravljeni!
Marija Stanonik

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 14 May 2025 08:59:54 +0000
Subject: Knjiga meseca maja 2025: Vartac - moja vas, ur. Marija
Stanonik, Iva Potočnik
(https://mailchi.mp/zrc-sazu/s-knjigo-v-akcijo-5803307?e=fd264c2364)

Z majsko knjigo meseca ne gremo daleč, vsaj po zemljevidu sodeč –
naslov naše tokratne izbire je Vartac, moja vas
(https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1458) . Slovenska narečna besedila in
risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline avtoric Marije
Stanonik in Ive Potočnik. Zbirka folklornih besedil z izčrpno spremno
besedo in študijo slovenskega narodnostnega ozemlja ter jezika v
Italiji šteje za petinpetdeseto monografijo v zbirki Glasovi Inštituta
za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Pa vendar – podajamo se v kotičke
slovenstva, ki jih mnogokrat po krivici prezremo, zato se nam je pri
Založbi ZRC zdelo prav, da jim posvetimo najlepše pomladne dni, ki kar
kličejo po izletu, na primer v Subid, Bilo, Podbarnas, Černetiče,
Tarčmun, Jamlje, Repentabor in še in še. Mimogrede se lahko, kot vam
iz srca priporočamo, ustavite tudi v Novi in stari Gorici, letošnjih
evropskih prestolnicah kulture, da še pobliže spoznate zapleten
položaj slovenstva in slovenskega jezika izven meja naše matične
države, kjer mu je uspelo obstati kljub raznim raznarodovalnim
politikam.

Spet smo pri jeziku, tej tako pomembni srži individualne in skupne
identitete. V zbirki, ki se ravno zato imenuje Glasovi, so bile doslej
popisane tri petine slovenskih folklornih in spominskih pripovedi na
slovenskem etničnem ozemlju na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in
Avstriji. Kar dela pričujočo monografijo še toliko bolj posebno, je
sodelovanje z najmlajšimi nosilci slovenščine v tem zamejskem prostoru
– z otroki, ki so jih v Študijskem centru Nediža z raznimi letovanji
in natečaji spodbujali ne le h gojenju maternega jezika, temveč tudi k
zapisom tega, kar so slišali doma, od starih staršev, v vasi, med igro
ipd. Ti zapisi so bili nato objavljeni v vsakoletni publikaciji z
naslovom Vartac (kar pomeni vrtec), ki je med letoma 1974 in 2001
izšla v osemindvajsetih zvezkih. Iz njih je bilo izbranih in
prepisanih 366 folklornih in spominskih zgodb, ki jih lahko zdaj
preberemo v pričujoči študiji. Gradivo tega tako dragocenega ustnega
izročila je razdeljeno na deset žanrskih enot, na primer strašljive
pripovedke, bajčne pripovedke z raznimi coprnicami in štrigami,
otroške spise o rojstnih krajih ter celo starodavne otroške ljudske
pesmi po vzoru judovskih hagad.

Dragi bralke, dragi bralci, naj vam bo zato ta študija v lep dokaz,
kako raznolik je slovenski jezik, predvsem pa, da jezikovna suverenost
ni nekaj samoumevnega, ravno nasprotno – še kako dragocena je, zato
smo vas želeli v maju nadvse prijazno spomniti nanjo. Se kmalu vidimo
med knjižnimi policami na spletu, na Rimski 3 (nova začasna lokacija
knjigarne Azil) in Delpinovi 10!