[SlovLit] Jezikovno posodabljanje in arhaiziranje -- Od določnikov do nedoločnikov -- Jezikoslovje s človeškim obrazom

[Miran Hladnik]

Od: Nataša Jakop <natasa.jakop na zrc-sazu.si>
Date: V ned., 11. maj 2025 ob 08:41
Subject: [Znotrajjezikovno prevajanje: od jezikovnega posodabljanja do
arhaiziranja]

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija,
leksikografija, slovničarstvo Podiplomske šole ZRC SAZU imela izr.
prof. dr. Natalija Ulčnik: Znotrajjezikovno prevajanje: od jezikovnega
posodabljanja do arhaiziranja.

Razumevanje (naj)starejših slovenskih pisnih besedil je lahko v
današnjem času oteženo, zaradi česar se zlasti v primeru najzgodnejših
odkritih rokopisov ali nacionalno pomembnih tiskov odločamo za njihovo
jezikovno posodabljanje oz. prevajanje v sodobni jezik. V predavanju
bomo najprej teoretično opredelili znotrajjezikovno prevajanje (vezano
na prevod znotraj enega jezika na časovni osi starejši – sodobni
jezik), nato pa s primeri ponazorili njegovo uresničevanje in
preverili uporabljene prevajalske strategije. Spregovorili bomo o
jezikovnem posodabljanju in arhaiziranju, o potrebah po obojem v
sodobnem času in podpori, ki nam jo pri tem trenutno lahko ponudi
umetna inteligenca.

Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik je predavateljica na Oddelku za
slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino
slovenskega knjižnega jezika, zgodovinsko slovnico, jezik v starejših
slovenskih besedilih, razvoj leksike slovenskega jezika ter
frazeologijo in paremiologijo. Bila je vodja projekta Slovenščina na
dlani, katerega cilja je bil razviti interaktivno učno e-okolje za
slovenščino, namenjeno predvsem osnovnim in srednjim šolam. V okviru
tega projekta je uredila 4 znanstvene monografije. Je tudi avtorica
monografije Začetki prekmurskega časopisja.

Predavanje in diskusija bosta v torek, 13. maja 2025, ob 15. uri v
sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pon., 12. maj 2025 ob 19:08
Subject: Od določnikov do nedoločnikov

V drugi kitici Prešernove ureditve ljudske pesmi Gregova sestra in
turški car (SNP 53) se nahaja tavtonimna zveza določnika z
nedoločnikom glagolov vedeti ter povedati takole:

Al meni kaj povedat veš …

V smislu kvadratnega stavka nastopata določnik veš v vlogi vedka in
nedoločnik povedati v vlogi povedka. V dvanajsti kitici iste pesmi pa
v vlogi vedka nastopa nadaljnji določnik vidim sorodnega glagola
videti:

Sam vidim delat ga strašno …

Še drugačna je raba nedoločnika videti v sedmi in deseti kitici
Prešenove pesmi Povodni mož:

To videt, mladenič se Urški približa …
To videti, drugi so vsi ostermeli …

Nasproti določnikom veš in vidim v vlogi vedka ter nedoločniku
povedati v vlogi povedka gre tokrat za nedoločnik videti v vlogi
dodatnega sovedka (kopredikativnega adjekta). Vlogo sovedka imata tudi
deležji potujčvavši ter bravši v Prešernovem epigramu Ravnikarju:

Gorjancov naših jezik potujčvavši,
Si kriv, da kolne kmet, molitve bravši.

Vlado Nartnik

===

Od: Lingvistični krožek Janeza Orešnika <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 13. maj 2025 ob 08:12
Subject: LK, 19. maj 2025

LINGVISTIČNI KROŽEK JANEZA OREŠNIKA vabi na 1257. sestanek v
ponedeljek, 19. maja 2025, ob 18:00 v  predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Vladimir Panov
(Filološka fakulteta v Vilni). Tema predavanja: A typologist meets
discourse: Linguistics with a human face (Kako tipolog obravnava
diskurz: Jezikoslovje s človeškim obrazom).

In this somewhat personal talk I will share my experience as a
typologist increasingly interested in discourse categories, especially
so-called “particles”. Using concrete examples from my own and others’
research, I will discuss methodological and even philosophical
challenges I have faced along the way. I will discuss such problems as
definitions of linguistic phenomena, the complex relations between
“classical” linguistics, which typology is part of, vs. interactional
and sociological approaches to language. I will touch upon the issues
of areality, as well as the boundaries between language and
non-language. In conclusion, I will present my view of linguistics
“with a human face” which breaks with the radical Saussurean
“systemic” view of language and learns from social sciences.

Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi študentje.

Marina Zorman