[SlovLit] Kaj je notri, šteje -- Na ali v -- Dvojina, ki je storilca rešila zapora

[Miran Hladnik]

Od: Andrej Rozman <andrej.rozman.roza na gmail.com>
Date: V pet., 21. mar. 2025 ob 14:37
Subject: Re: [SlovLit] Kaj je notri, šteje
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008576.html)

Mislim, da je interpretacija jezikovnega moderatorja, ki opravičuje
McDonald’sov reklamni slogan »Kaj je notri, šteje«, zgrešena. Že to,
da gre za reklamni slogan, napeljuje na misel, da je govora o tistem,
kar je v hamburgerju, in ne o tem, kaj vse bi lahko v njem bilo, pa ni
nujno, da je. Ker se bralec zaveda, da gre za reklamo, slogan
avtomatično razume drugače, kot ga skuša razložit moderator, zaradi
česar ta slogan škoduje slovenščini, saj tiste, ki v njej niso
suvereni, napeljuje na napačno rabo. Na sumu imam, da je proizvod
programa Google Translate, ki originalni McDonald’sov slogan »It's
what's inside that counts«, ki sem ga brez težav našel na spletu,
sicer prevede kot »Šteje tisto, kar je notri«, zato pa »What’s inside
counts« prevede kot »Kaj je notri šteje«. Poleg tega je zame
moderatorjeva razlaga, da poved »Kaj je notri, šteje« pomeni, da je v
tistem hamburgerju lahko marsikaj, a se to, »kaj vse notri v resnici
je, ne ve,« povsem neprepričljiva tudi jezikovno in mi je zunaj
konteksta nerazumljiva oziroma razumljiva zgolj kot napaka. Če kdo
misli, da se motim, ga prosim, da mi ta »Kaj je notri, šteje,« prevede
v angleščino ali hrvaščino.

Andrej Rozman, gledališčnik in literat

===

From: Mladen Stariha <mladen.stariha na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 21 Mar 2025 13:48:40 +0100
Subject: Al’ prav se piše z na ali v

Spoštovani, nisem slavist, a me vseeno moti nepravilna raba besed v
besednih zvezah. Kaj na primer mislite o besedni zvezi "na banki"?
Meni se sliši pravilno "v banki", kajti po opravkih ne lezem na banko,
ampak grem v banko. Pogrelo pa me je pred dnevi, ko sem v roke dobil
knjigo L. J. Ross Niz smrti na dvorcu. Pisal sem prevajalki in
založbi, a (seveda) nisem dobil odgovora. Neodzivna prevajalka je
Darja Divjak Jurca, založba pa Učila. Še posebej pa me moti neustrezna
uporaba slovničnih pravil na televiziji - kot da so šli vsi lektorji v
službo v Hofer ...

Hvala za odgovore in lep pozdrav,
Mladen Stariha.

===

Od: Inštitut 8.marec <info na 8marec.si>
Date: V pet., 21. mar. 2025 ob 11:11
Subject: Dvojina, ki je storilca rešila zapora

Dragi naši, včeraj smo na Inštitutu zagnali akcijo, zaradi katere
ministrstvo za pravosodje napoveduje spremembo kazenskega zakonika.
Kako je do tega prišlo? V torek smo v Delu opazili članek z naslovom
Jezikovna dvojina je spolna napadalca rešila zapora. Nihče najbrž ne
bi pomislil, da bi lahko jezikovna dvojina igrala veliko vlogo pri
pregonu storilcev enih najbolj zavržnih kaznivih dejanj – spolnega
nasilja in posilstva. Pa vendar je bilo temu tako. Ker zakonodajalec
ni bil previden in te posebnosti ni upoštevalpri pripravi kazenskega
zakonika (KZ-1), sta bila moška, ki sta leta 2017 v avtokampu Lucija
spolno napadla dekle, namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen.
"Gre za spolno nasilje, do katerega moramo imeti kot družba ničelno
toleranco. Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito
žrtev," je poudarila Nika. Vlado in druge pristojne smo pozvali, naj
del kazenskega zakonika spremeni.

Po naši tiskovni konferenci smo v novici na spletni strani 24ur
prebrali, da ministrstvo za pravosodje sodbo obžaluje. Predlog novele
kazenskega zakonika, ki je v parlamentarni proceduri, bodo spremenili.
"Na ministrstvu za pravosodje obžalujemo, da je prišlo do takšne
sodbe, saj se zavedamo, da to lahko povzroči dodatno stisko žrtvi in
oslabi zaupanje v pravosodni sistem. Ključno je, da pravni sistem
zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno sankcionira kazniva
dejanja spolnega nasilja," so zapisali za STA.

Veseli smo, da nam kdaj prisluhnejo.
Fajtamo dalje.
Vaš i8m