[SlovLit] Človeška govorica v dvoje -- Slovenska matica -- Besede lahko spremenijo svet

[Miran Hladnik]

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V sob., 8. feb. 2025 ob 18:00
Subject: Človeška govorica v dvoje

Človeška govorica je najprej sporazumevanje dveh. Tako se v Prešernovi
pesmi Nezakonska mati sporazumevata mati in njeno dete kot prva
samozvalna in druga sozvalna oseba nasproti oču kot tretji nezvalni
osebi. Samozvalna in sozvalna oseba skupaj se sicer sklanjata v dvoje
tako, da je toničnih lahko šest, medtem ko so klitični samo štirje
skloni takole:

N ve                           ø
T naju                         naju
R naju                         naju
D nama                       nama
M nama
O nama

Nazivnik (N) ve je kolikor toliko še prepoznaven v oksitoničnih
oblikah midva in midve. Glede na enakost oblik sta mestnik (M) in
orodnik (O) predvsem predložni varianti dajalnika (D) dvojine. Mestnik
je nato prav tako predvsem predložna varianta dajalnika ednine:

N jaz                          ø
T mene                       me
R mene                       me
D meni                        mi
M meni
O mano

V samozvalni množini, ki vključuje še nezvalno tretjo osebo, pa
mestnik in orodnik nista več le predložni varianti dajalnika:

N mi                           ø
T nas                          nas
R nas                          nas
D nam                        nam
M nas
O nami

Dvojina med ednino in množino spregalnoosebnih zaimkov pravzaprav
povzema razvoj človeške govorice.

Vlado Nartnik

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sob., 8. feb. 2025 ob 15:52
Subject: Novičnik Slovenske matice

Ivan Prijatelj je v svojem prispevku Predzgodovina ustanovitve
Slovenske matice zapisal, da narod »postane 'narod' šele ob posesti
literature višjih kvalitet«, ko se »opremi z višjo, posebno znanstveno
literaturo, ki pa zlasti pri majhnih narodih ne more upati na primeren
razvoj, dokler je navezana edino na naročnike in čitatelje«. V teh
nekaj stavkih je vizionarsko povzel stališče, zakaj je kljub temu, da
je bila leta 1851 ustanovljena prva slovenska založba Društvo sv.
Mohorja, med slovenskimi rodoljubi in intelektualci prevladovalo
prepričanje, da moramo po številnih slovanskih narodih, ki so svoje
matice za izdajanje zahtevnejših del že imeli, tudi Slovenci čim prej
ustanoviti Matico Slovensko. Joka Žigon v razpravi ob 70-letnici
Slovenske matice Veliko pismo slovenske duhovne združitve: ustanovitev
Slovenske matice poudari, da je dejstvo, da slovenski jezik ni bil
znanstveno artikuliran in da nimamo niti domačih učbenikov, strokovnih
in znanstvenih knjig, izrabil tudi avstrijski minister Anton von
Schmerling, ko ga je zaradi slovenskega jezika v šolah interpeliral
dr. Lovro Toman. Odgovoril mu je, da se lahko narodni jezik uvede v
srednje šole »le pri takih jezikih, ki so že znanstveno omikani« in ob
ponovni interpelaciji jeseni pristavil, da »je celo nemogoče učiti v
slovenskem jeziku kaki drug predmet ko keršanski nauk, ker slovstveni
učilni pomočki čisto manjkajo«. Vse to je še dodatno spodbudilo
prizadevanja slovenskih rodoljubov v 19. stoletju, da tudi Slovenci
dobimo svojo matico, ki bo skrbela za razvoj slovenske kulture,
znanosti, znanstvenega jezika ter izdajanje strokovnih in znanstvenih
del. [...]

Ignacija Fridl Jarc

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html -- Besede lahko
spremenijo svet (slike) -- miran.