[SlovLit] Tiskovna konferenca ob 90. obletnici ustanovitve Slavističnega društva Slovenije -- Božena Orožen (1929--2025)

Čet Jan 23 09:12:09 CET 2025

From: "Maruša Žibred" <zibredm na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 22 Jan 2025 07:58:41 +0100
Subject: Povzetek tiskovne konference (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008532.html)

Pozdravljeni, v nadaljevanju delim povzetek tiskovne konference, ki je
potekala ob 90. obletnici ustanovitve Slavističnega društva Slovenije
(ZdSdS) 21. 1. 2025 ob 12.00 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Dogodek je odprla predsednica ZdSdS dr. Jožica Jožef Beg, ki je
uvodoma predstavila društvo in prisotne goste. Dekanja Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojca Schlamberger Brezar je v
nagovoru poudarila pomen sodelovanja med Filozofsko fakulteto in ZdSdS
ter osvetlila vlogo društva pri spodbujanju raziskovanja in
izobraževanja na področju slovenskega jezika in književnosti.

Dr. Jožica Jožef Beg je nato podala kratek zgodovinski pregled
delovanja društva, predstavila njegove cilje za leto 2025 in
izpostavila naslednje dejavnosti:
- delovanje pokrajinskih društev,
- znanstveno in strokovno raziskovanje slovenskega jezika in literature,
- izdajanje društvenih publikacij (Slavistična revija, Jezik in
slovstvo, Slavistična knjižnica, kongresni zbornik),
- organizacijo Slovenskega slavističnega kongresa,
- odmevnejše projekte društva, kot so Wikivir ter razna izobraževanja
in tekmovanja,
- organizacijo simpozijev Mednarodni dan slovarjev (v sodelovanju z
Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) in Simpozij
mladih slavistov,
- aktivno vključenost ZdSdS pri aktualnih vprašanjih, povezanih s
slovenskim jezikom in književnostjo.

Med izpostavljenimi dogodki sta bila tekmovanje iz slovenskega jezika
za Vodnikovo priznanje (število prijav, dosedanja uspešnost učencev
ter dijakov na šolskem tekmovanju in načrti za prihodnost) ter
letošnji Slovenski slavistični kongres (25.–27. 9. 2025 v Ljubljani),
ki bo posvečen 90. obletnici ustanovitve društva. Pri soorganizaciji
prihajajočega kongresa sodelujejo Slavistično društvo Ljubljana,
Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko FF UL. Slavistično
društvo Ljubljana in njegovo vlogo pri pripravah na kongres je
predstavila njegova predsednica dr. Vesna Žnidar. Tema kongresa bo
Slovenistika in slavistika 90 let kasneje, poseben poudarek pa bo na
njunih dosežkih v sodobnem času in na perspektivah za prihodnost. V
luči teh tem je predstojnik Oddelka za slovenistiko dr. Hotimir
Tivadar poudaril vlogo slovenistike pri skrbi za študij slovenskega
jezika, namestnica predstojnice Oddelka za slavistiko dr. Špela Sevšek
Šramel pa je osvetlila pomen slavistike pri ohranjanju in razvoju
medjezikovnih odnosov.

V zaključnem delu so sledila vprašanja in komentarji prisotnih.
Pohvaljena je bila vključitev sodobne slovenske literature v program
kongresa ter sekcije Primeri dobre prakse, namenjeni predvsem
učiteljem. Udeležence je med drugim zanimalo, kako se pri pripravi
programa kongresa upoštevajo predlogi in želje učiteljev ter kako
poteka izbor kandidatov za tekmovanje Zlati všeček za slovenščino.
Predsednica ZdSdS je povedala, da so bili predsedniki pokrajinskih
društev naprošeni, naj vključijo v načrte dela tudi program Dajmo
priložnost slovenščini s tekmovanjem za priznanje všeček za
slovenščino, dr. Vesna Žnidar pa je spomnila na to, da so bili za
letošnji kongres učitelji povabljeni, naj sodelujejo s primeri dobre
prakse; prijavijo se lahko do konca januarja. Kot je poudarila
predsednica ZdSdS, se soorganizatorjem kongresa zdi pomembno, da
učitelji, ki predstavljajo glavnino članstva v ZdSdS, niso le
poslušalci na kongresu, ampak tudi soustvarjalci programa. Sodelovanje
med strokovnjaki na področju slovenistike in slavistike ter izvajalci
pouka slovenščine je namreč bistvenega pomena za ohranjanje statusa
slovenščine, kot si ga ta zasluži.

Hvala vsem in lep pozdrav.
Maruša Žibred, tajnica ZdSdS

===

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 22 Jan 2025 21:49:22 +0100
Subject: Boženi Orožen v spomin

Včeraj nas je v 96. letu zapustila profesorica Božena Orožen. Rodila
se je 1929 v liberalni družini celjskega zgodovinarja, profesorja in
slavista Janka Orožna in Sabine, rojene Kmecl, kot edina hči. Družina
je bila med vojno iz okupiranega Celja izgnana v Srbijo, kot mala
deklica je tam pisala dnevnik, ki je zanimiv zgodovinski dokument. Po
vrnitvi je maturirala na celjski gimnaziji in v Ljubljani doštudirala
slavistiko. Po kratkem službovanju v Brežicah je vse do uvedbe
usmerjenega izobraževanja poučevala na celjski gimnaziji, to pa jo je
do upokojitve 1991 "pregnalo" v današnjo Osrednjo knjižnico Celje,
kjer je vodila domoznanski oddelek, velike zasluge pa ima za
ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je danes ena
največjih v državi. Izjemno aktivna je ostala tudi po upokojitvi, še v
njenih devetdesetih smo jo videvali na raznih prireditvah in
vsakodnevnih sprehodih.

Je avtorica mnogih strokovnih in poljudnih del največ s področja
domoznanstva, literarne zgodovine, didaktike literature, slovenskega
ter ruskega jezika in češko-slovenskih literarnih stikov. Zelo se je
zanimala za slovensko literarno zamejstvo, prav tako izseljenstvo.
Bila je aktivna v Slavističnem društvu (tudi častna članica), Celjskem
zgodovinskem društvu, Gledališču Petra Simonitija, vrsto let je vodila
domoznanske izlete in krožke. Obudila je spomin na marsikatero
pozabljeno pisateljsko in zgodovinsko ime, bila je ena prvih, ki se je
trudila osveščati o pomenu dela Alme Karlin, njena je zasluga, da so
na mestu sicer porušene hiše Karlinove postavili spominsko ploščo.
Mirne duše zapišem, da je bila ta skromna in srčna gospa živa
enciklopedija. In ko sem se od dijaških let dalje zanimal za to ali
ono zgodovinsko ali literarno reč, sem vedel, kdo bo imel odgovor, če
ne hipno na izust, pa v svoji bogati osebni knjižnici. Ko sem se
odločil za študij slovenščine, mi je za popotnico podarila
Toporišičevo slovnico in Kmeclovo (kajpak z bratrančevim avtogramom)
Malo literarno teorijo. Ko se je pred dobrim letom preselila v dom, mi
je zapustila svojo osebno knjižnico z več tisoč bukvami, seveda
pretežno slovenskimi, a pravzaprav ni slovanskega ali svetovnega
jezika, ki bi umanjkal. S spoštovanjem sem jo zadnjega pol leta
sortiral in selil, ta njen osebni “internet”, to časovno komoro, ki jo
je ohranila na celjskem Gledališkem trgu, kjer je bila rojena in
preživela skoraj vse življenje.

Lani smo s kolegico Vesno in dijakinjo Mio Boženo, ki je vse do
zadnjega dne ohranila ostro misel, uspeli za potrebe raziskovalne
naloge še marsikaj o njenem življenju vprašati. Prelistati se jo da
tule:
https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202405109.pdf

Profesorici v blag spomin, svojcem in prijateljem pa iskreno sožalje.
Urh