[SlovLit] Ob stoti obletnici Alojza Rebule -- Izum -- Re: Simon Gregorčič 180 let -- Evropski dan jezikov v Neaplju

Sre Okt 16 17:28:41 CEST 2024

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 15. okt. 2024 ob 07:39
Subject: Vabilo na znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva
akademika Alojza Rebule

Vljudno vabljeni na znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva
akademika Alojza Rebule: Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in
nadčasnim, ki bo potekal od ponedeljka, 21. oktobra, do torka, 22.
oktobra 2024, ob 10. uri v Veliki dvorani SAZU (Novi trg 3,
Ljubljana).

Letos mineva sto let od rojstva slovenskega pisatelja, akademika
Alojza Rebule (1924–2018). V počastitev te obletnice Slovenska
akademija znanosti in umetnosti (razred za umetnosti) v sodelovanju s
Slovensko matico prireja znanstveni posvet, načrtuje pa tudi izdajo
zbornika predstavljenih prispevkov. Vodja posveta je dr. Brane
Senegačnik.

Alojz Rebula je bil edinstven glas v slovenskem romanopisju 20.
stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične
kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno
mesto v literarni zgodovini. Vse to odseva tudi v njegovem sicer ne
obsežnem, a vrhunskem prevajalskem opusu. Intelektualna prodornost,
strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in
nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in
dnevniške zapise, s katerimi je pomembno zaznamoval ne le slovensko
literaturo, temveč tudi širše kulturno življenje. Globoke in trajne
sledi pa je pustil še drugod: v zavesti in ustvarjalnosti zamejskih
Slovencev, v številnih generacijah svojih dijakov, v svojih
prijateljih in kolegih v Sloveniji in po svetu. Namen posveta je
osvetliti posamezna področja Rebulovega delovanja z različnimi
prispevki, ki se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in
pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in
analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov preko
predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih
del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega
opusa in teoloških razmišljanj. Prispevki so tematsko razdeljeni v več
sklopov: pričevanjskim in spominskim prikazom pisateljeve osebnosti
(Oseba) sledijo predstavitve notranje prelomnih let v času študija in
izkušnje s socialističnim režimom  (Oseba in družba); interpretacije
različnih vidikov njegove literature (Pisatelj, dramatik, scenarist)
in njenega historičnega zaledja (Antične in renesančne resonance) pa
dopolnjujejo premisleki o religiozni razsežnosti umetniške besede
(Pisatelj in teolog) in o smislu človeka in slovenstva v moderni dobi
(Esejist in mislec slovenstva). Posvet bo sklenila predstavitev načrta
za pisateljevo bibliografijo, ki bo že sama na sebi zgovoren dokument
o dediščini, ki jo je zapustil slovenski kulturi. Simpozij
soorganizirata Slovenska matica ter Slovenska akademija znanosti in
umetnosti.

PONEDELJEK, 21. 10. 2024
UVODNI NAGOVORI 10.00–10.30: Marko Snoj, podpredsednik SAZU; Ignacija
Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice; Brane Senegačnik, vodja
posveta

OSEBA
10.30–11.30
Vinko Ošlak: Moje peripatetične steze z Alojzem Rebulom
Sergij Pahor: Alojz Rebula kot soutemeljitelj in usmerjevalec Drage
Janko Kos: Desetletja ob Alojzu Rebuli

12.00–13.00
Tomaž Simčič: Alojz Rebula kot pedagog in mentor
Erika Jazbar: Sejati iz sejalskega imperativa
Mojca Petaros: Iz zakladnice spominov: pričevanja Marija Maverja o Alojzu Rebuli

OSEBA IN DRUŽBA
15.00–16.00
Ignacija Fridl Jarc: Alojz Rebula in Slovenska matica
Milček Komelj: Rebulovi najzgodnejši dnevniki 1948‒1954
David Movrin: Ira, Reb, cave, notum: sprejemljiva in prepovedana
klasična filologija v študentskem dnevniku Alojza Rebule

PISATELJ, DRAMATIK, SCENARIST
16.30–18.00
Vilma Purič: Jezik kot vprašanje smisla v delih Alojza Rebule
Tatjana Rojc: Resnici zvesto iskanje Smisla
Martina Ožbot: Nekaj značilnosti Rebulove slovenščine
Irena Avsenik Nabergoj: Veličastne možnosti metaforičnega« v prikazih
ženskih in moških likov v Rebulovem romanu Jutri čez Jordan

18.30–19.15
Matej Venier: Alojz Rebula: tri dramska dela
Maja Lapornik: Radijski medij kot priložnost potrjevanja slovenske
besede in kraj svobodnega ustvarjanja: Rebulove radijske igre

TOREK, 22. 10. 2024
10.00–11.00
David Bandelj: Od literature do oznanila
Jože Faganel: Biografski roman kot svetovnonazorska avtorefleksija
Andrej Lokar: Dnevnik kot jazenje: poskus personalistične
interpretacije dnevnikov Alojza Rebule

ANTIČNE IN RENESAČNE RESONANCE
11.30–12.50
Jadranka Cergol: »V grško-rimski antiki vidim previdnostno pripravo na
edinstveni Prihod«: preplet klasičnih antičnih in krščanskih korenin
Evrope
Marko Marinčič: Livijin vinograd in Rebulova težavna ljubezen do rimstva
Anja Božič in br. Jan Dominik Bogataj: Rebulov roman Zeleno izgnanstvo
ter viri za upodobitev humanista in tržaškega škofa Piccolominija
Brane Senegačnik: Gledališče besed

PISATELJ IN TEOLOG
15.00–15.45
Marija Stanonik: Alojz Rebula med (krščansko) duhovnostjo in slovenstvom
p. Edvard Kovač: Rebulov spopad z ničem ali njegov krščanski eksistencializem

ESEJIST IN MISLEC SLOVENSTVA
16.00–17.30 Aleš Maver: Alojz Rebula in janezopavlovski kompromis
Igor Škamperle: Eshatološka vizija v delih Alojza Rebule: Smer Nova zemlja
Jernej Šček: Med cesarji in kozolci. Rebulovo esejistično leposlovje
kot kraljeva pot v dominsvetovstvo

17.30–18.00
Martin Grum: Bibliografjia  Alojza Rebule 1946–2018

===

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUOOHOWH --  na dLib so na
naš predlog digitalizirali 91. zvezek Slovenskih večernic Mohorjeve
družbe v Celju iz leta 1938, znanstvenofantastično povest Izum Metoda
Jenka in Viktorja Hassla. "Zaradi kompleksnejšega razreševanja
avtorskih pravic" so delo digitalizirali v okviru "izjeme del izven
pravnega prometa. To pomeni, da je delo na portalu dLib.si prosto
dostopno le v okviru slovenskih IP naslovov". -- mh

===

Od: Magda Štupnikar <magda.stupnikar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 15. okt. 2024 ob 18:34
Subject: Vse najboljše, Simon Gregorčič (15. oktober 1844 – 24.
november 1906) (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/date.html)

Te pesmi morda ne poznate. Posvečena je njegovi malo samosvoji,
prizadeti nečakinji.

HELENKI
(moji nečakinji v spomin)

Zlato dete moje,
Dete Ti sanjavo, Ti si
Meni blizu, gledaš pa
V daljavo.

Kam? Sam Bog ga vedi!
Nič ne razodeneš,
Misli, čute svoje
Vse trdó zakleneš.

Jezik nič ne reče,
Kakor da Ti nem je,
Neme govorice
Tvoje ne umem je.

In oči mi svojih
Nečeš Ti odpreti,
Skoz oči Ti v dušo
Mogel bi prodreti.

Te oči sanjave
Meni ti zapiraš
In le v daljavo daljo
Z njimi se oziraš.

Kam! Sam Bog ga vedi! -
Morda v dni bodoče?
Srečo v njih dodeli
Ti nebeški Oče!

---

Pesem je bila objavljena v Našem glasu 1928
(https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VRIZLHV) s komentarjem:
"Gospodična Helena Čebronova, nečakinja nepozabnega »goriškega
slavčka«, nam je dovolila objaviti javnosti še neznano pesem, ki ji je
bila poklonjena od strica 2. avgusta 1902. Pri Gregorčiču opažamo, da
so bile njegove vezi s sorodniki zelo trdne; milino njegovega značaja
pa spoznamo tudi iz naslednjega dogodka. V tistem času je bila mala
Helenka šest tednov pri stricu pesniku na Gradišču, ki ji je redno
vsak dan prinašal s sprehoda cvetko, na katero je morala paziti, kajti
večkrat jo je vprašal, kje jo ima. Zelo ga je veselilo, da je Helena
dopisovala s svojo sestro v cirilici. Ko je nekdaj peljal nečakinjo v
Kamnik v Kneippovo zdravilišče, je misli tudi sam ostati tam nekaj
časa, a bil bi rad neopažen. Ko pa so zvedeli Kamničani, kakega
odličnega gosta imajo in mu je hotelo pevsko društvo »Lira« napravili
podoknico, jo je — odkuril." -- mh

===

From: "Pirc, Sanja" <Sanja.Pirc na ff.uni-lj.si>
To: "'Silektornet na list.arnes.si'" <silektornet na list.arnes.si>,
"slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 16 Oct 2024 14:33:56 +0000
Subject: Evropski dan jezikov v Neaplju v znamenju miru

Tematika letošnjega 4-dnevnega festivala jezikov, ki se vsako leto
odvija ob evropskem dnevu jezikov, je bila mir oz. poti, ki vodijo k
miru. V sklopu številnih dogodkov, ki so potekali v univerzitetnih
palačah, razpršenih po najožjem centru Neaplja, so bili kar trije
"slovenski".

Najprej sta Maria Bidovec, prof. slovenskega, in Rossana Morabito,
prof. srbsko-hrvaškega jezika, govorili o številnih povezavah in
stičnih točkah med našimi jeziki in kulturami ter Italijo, ki pa so
geografski soseščini navkljub še vedno premalo poznani oz. uzaveščeni.
O živahni zgodovini sosedskih odnosov je v nadaljevanju spregovoril
tudi teolog, novinar, pisatelj in sodelavec pri GO25 Andrea Bellavite.
V  svojem enournem predavanju je zelo slikovito in doživeto predstavil
večplastnost ter zgodovinsko prepletenost mest Gorizie in Nove Gorice,
ki sta po njegovem mnenju druga drugi namenjeni, da sobivata v
dvojini.  Večer letošnjega evropskega dneva smo nato zaključili z
ogledom dokumentarnega filma Moja meja/ Il mio confine, v katerem
režiserka Nadja Velušček prvoosebno in zelo subtilno pripoveduje o
nastanku meje med prej omenjenima mestoma.

V dopoldanskem času pa smo tematiki festivala jezikov primerno
obeležili tudi spomin na slovenskega protifašista Miroslava Žvaba, ki
je bil (sicer rojen v Kazljah na Krasu) eden od voditeljev slovite
oborožene neapeljske vstaje proti nacistom l. 1943, po vojni pa
aktiven predvsem v sindikalnih organizacijah v Neaplju. Skupaj s
pooblaščeno ministrico Tino Kokalj in s predstavniki neapeljske občine
smo na ulici Via Cisterna dell'Olio položili cvetje pod dvojezično
spominsko ploščo, postavljeno v strogem centru mesta leta 2014 v
sodelovanju Veleposlaništva RS v Rimu in Občine Neapelj.

V imenu sicer ne številne, a zelo navdušene publike, se iskreno
zahvaljujem: najprej obema režiserkama (poleg že omenjene Nadje
Velušček še Anji Medved) ter produkcijski hiši Kinoatelje, ki so nam
omogočili brezplačen ogled filma Moja meja (in se  nam ga ob tem še
prijazno potrudili opremiti z italijanskimi podnapisi). Posebej velik
HVALA pa gre našemu gostu v živo, izjemnemu Andreu Bellaviteju, ki je
med vsem ostalim prišel iz Gorice v Neapelj celo na lastne stroške.

Z lepimi pozdravi iz Rima,
Sanja Pirc