[SlovLit] Nova DH-revija -- O besedju in slovarjih -- Syntaktisches Minimum

[Miran Hladnik]

https://transformations.episciences.org/ -- Transformations, revija
DARIAH, kliče po prispevkih za tematsko številko Workflows: Digital
Methods for Reproducible Research Practices in the Arts and
Humanities.

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 1. okt. 2024 ob 07:37
Subject: Vabilo na predavanji iz cikla Naj slovenščina odmeva

Prijazno vabljeni na znanstveni predavanji iz cikla Naj slovenščina
odmeva, ki ga pri Slovenski matici pripravlja Odsek za slovenski
jezik. Predavanji bosta v torek, 8. oktobra, ob 18.00 in 18.45 v
dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

V prvem predavanju z naslovom O zvrstnosti in prostorski, družbeni ter
področni zaznamovanosti leksikalnih enot v eSSKJ bo dr. Duša Divjak
Race spregovorila o tretji izdaji Slovarja slovenskega knjižnega
jezika (eSSKJ), ki prinaša opis sodobnega knjižnega jezika v vsej
svoji raznovrstnosti, kot ga izkazuje raba v pisnih virih, zlasti
korpusnih. Predavanje se bo osredotočilo na slovarske oznake oz.
kvalifikatorje, s katerimi so v slovarju označene leksikalne enote, ki
v knjižni rabi niso nevtralne, temveč prostorsko, družbeno ali
področno zaznamovane. Te enote so omejene na rabo na določenih
zemljepisnih območjih, pogojene z različnimi situacijskimi
okoliščinami ali družbenimi vlogami pri sporazumevanju na različnih
področjih človekovega delovanja. Sistem kvalifikatorjev, ki je v
primerjavi s prvo in drugo izdajo SSKJ ter konceptom tretje izdaje
prenovljen, odpira premislek o teoriji jezikovnih zvrsti kot izhodišču
za določanje razpona knjižnega jezika in o orientacijskem izhodišču za
določanje zaznamovanosti enot v knjižni rabi. Cilj prenovljenih oznak
v eSSKJ je uporabnika opremiti z jasnimi pojasnili o tem, kako je raba
določene leksikalne enote v knjižnem jeziku zaznamovana, kakšne učinke
sproža ter v katerih sporazumevalnih položajih je enota tipična, torej
z vidika sporazumevalne norme knjižnega jezika ustrezna oz.
pričakovana.

Drugo bo predavanje dr. Mance Černivec z naslovom Normativnost v
slovarjih slovenskega knjižnega jezika. Slovar kot rezultat
leksikografske obravnave jezika prinaša jezikovne in zunajjezikovne
informacije o leksikalnih enotah oz. enotah, ki so v slovar sprejete
kot iztočnice. O normativni vlogi slovarja govorimo, ko je v slovarju
prepoznana njegova normativna oz. usmerjevalna narava. Ta je med
uporabniki jezikovnih priročnikov najbolj prepoznana, ko priročniki
izražajo razmerja pravilno : nepravilno, odsvetovano : priporočeno,
dovoljeno : nedovoljeno in z eksplicitnimi napotili usmerjajo od npr.
nepravilnih zapisov, oblik in zgradb k pravilnim. Normativno
vrednotenje slovarskih enot in jezikovnih pojavov je v slovenskem
prostoru neločljivo povezano z zvrstjo jezika, ki je tradicionalno
poimenovana knjižni jezik in predstavlja uravnavano tvorbo jezika,
namenjeno uspešnemu sporazumevanju vseh udeležencev na nadnarečni in
nadregionalni ravni, ne glede na izbiro funkcijske zvrsti. Na
predavanju bomo spoznali vsebino in prikaz normativne informacije v
slovarjih slovenskega knjižnega jezika: kaj obsega normativna
informacija (vsebina) in kako je posredovana uporabniku (prikaz).

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 1. okt. 2024 ob 20:19
Subject: LK, 7. oktober 2024

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1251.
sestanek v ponedeljek, 7. oktobra 2024, ob 18:00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavali bodo red. prof. dr.
Stojan Bračič, asist. dr. Darko Čuden, doc. dr. Tanja Škerlavaj. Tema
predavanja: Predstavitev učbenika za nemško skladnjo: Syntaktisches
Minimum.

Syntaktisches Minimum je priročnik, namenjen študentkam in študentom
germanistike pri predmetu nemška skladnja. Od slovnice Gerharda
Helbiga ter Joachima Busche ter nekaterih drugih nemških slovnic, na
katere se naslanja, se razlikuje v tem, da skuša slovnične probleme
prikazati na čim bolj nazoren način. Pri tem upošteva tudi, da ciljna
publika nima kompetenc maternih govorcev oz. govork. Vendar učbenika v
izhodišču nismo zastavili kontrastivno. Opozarja tudi na preplet
skladnje z drugimi jezikovnimi ravninami.

Vabljeni tudi študentje.
Chikako Shigemori Bučar