[SlovLit] Osebni zaimki in Istra sociolingvistično -- Literarna kartografija -- Riblja čorba in Kačur -- Novičnik FF

[Miran Hladnik]

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V čet., 5. sep. 2024 ob 11:09
Subject: Vabilo na predavanji iz cikla Naj slovenščina odmeva

Prijazno vabljeni na znanstveni predavanji iz cikla Naj slovenščina
odmeva, ki ga pri Slovenski matici pripravlja Odsek za slovenski
jezik. Predavanji bosta v torek, 10. septembra, ob 18.00 in 18.45 v
dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).

V prvem predavanju z naslovom Osebni zaimki v slovenščini: med
organskim razvojem in "zunanjimi" vplivi bo dr. Alenka Jelovšek
spregovorila o osebnih zaimkih, ki tvorijo majhno in zaprto skupino
besed, ki je tudi pomensko med seboj tesno povezana in soodvisna,
hkrati pa so še vedno del jezikovnega sistema in vsaj deloma podvrženi
splošnim jezikovnim procesom v jeziku. Tako so skozi zgodovinski
razvoj slovenskega (knjižnega) jezika nastajale različne glasovne in
oblikovne dvojnice osebnih zaimkov, ki so v jeziku sobivale ali si
konkurirale. Zlasti v obdobju razsvetljenstva in romantike , ko se je
intenzivneje začelo normiranje slovenskega knjižnega jezika, pa so v
ta organski razvoj posegli tudi slovničarji, ki so sistem osebnih
zaimkov v večji ali manjši meri skušali poenotiti ali "urediti" v
skladu s svojimi koncepti o pravilnosti v jeziku. V predavanju bodo
predstavljeni procesi, ki so skozi zgodovino preoblikovali slovenske
osebne zaimke, ter bolj ali manj uspešni poskusi njihovega normiranja
do druge polovice 19. stoletja, ko so se v glavnem oblikovale
paradigme osebnih zaimkov, kot jih poznamo danes.

Drugo predavanje mag. Diane Košir z naslovom Razsežnosti delovanja
slovenske narodne skupnosti v Istri pred prvo svetovno vojno  z
zgodovinskim sociolingvističnim okvirjem s kulturološkega, jezikovnega
in literarnozgodovinskega vidika odpira narodno vprašanje slovenstva
na prelomu 19. in 20. stoletja v Istri kot deželi Avstrijskega
primorja. Osrednji namen je ugotoviti, koliko dejavna je bila
slovenska narodna skupnost s posebnim ozirom na mesto Koper in njegovo
zaledje, kakšna je v teoriji povezava med jezikom in kulturo, kako sta
povezani jezikovna in narodna zavest posameznika in kaj potrebuje
etnična skupnost, da se v političnem smislu razvije v narod. Spoznanja
bodo prenesena v slovenski istrski prostor skozi historično
perspektivo.
Slovenci na robu slovenskega strnjenega kulturnega prostora in ob
stiku z romanskim elementom so naravno razvili več zavesti – kot
Istrane jih je povezovala skupna istrska zavest, utemeljena z dolgo
tradicijo sobivanja romanskega in slovanskega prebivalstva, katero je
značilno zaznamovalo tristoletno obdobje beneške vladavine; pod
avstrijsko oblastjo so Slovenci razvili tudi enotno avstrijsko zavest,
ki se je kazala v zvestobi do cesarja in monarhije in se je s strani
države sistematično vcepljala že v zgodnjem izobraževanju; od srede
19. stoletja pa je celoten slovenski prostor zajel val narodne
prebuje, ki je z nekaj desetletij zamika prišel tudi v Istro, ob čemer
lahko ugotavljamo intenzivnejši razvoj slovenske narodne zavesti med
tamkajšnjimi Slovenci.

Jezikovna raba v večjezičnem istrskem okolju je bila odvisna od več
sporazumevalnih dejavnikov in okoliščin (zasebni/javni prostor,
uradno/neuradno, izobrazba, jezikovno znanje sporočevalca in
naslovnika, sporočevalčev namen itn.), jezikovne izbire pa so se
pogosto dogajale spontano po kriteriju pragmatičnosti. Ob tem si bomo
zastavili naslednja vprašanja: Kakšen je bil družbeni status
slovenščine v primerjavi z drugimi jeziki oz. narečji v prostoru? Kako
so ustavne spremembe vplivale na pojav in razvoj slovenskih institucij
in društvenih organizacij na Koprskem? Kako dejavno je bilo slovenstvo
v samem mestu Koper, ki je veljalo za pretežno romansko? Koliko
slovenskega tiska je prihajalo v Istro in koliko slovstva v
slovenščini oz. ustreznem slovenskem narečju je nastalo tu pred vojno?

===

https://www.academia.edu/20335866/Spatialitys_Mirrors_Reflections_on_Literary_Cartography
-- Robert Tally: Spatiality's Mirrors: Reflections on Literary
Cartography. 2015. Academia.edu.

===

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 6 Sep 2024 12:24:04 +0200
Subject: Kako sem Boro Čorbo seznanil z Martinom Kačurjem

Dragi Miran, tudi nekaj o tem, kako sem Bori Đorđeviću iz Riblje
čorbe, ki ga bodo v njegovem rodnem Čačku pokopali jutri, v soboto,
podaril Cankarja v srbskem prevodu:
https://airbeletrina.si/kako-sem-boro-corbo-seznanil-z-martinom-kacurjem/

Hvala, pozdrav!
Andraž

===

http://webff2.ff.uni-lj.si/novice/novicnik/novicnik6september2024.html
-- Novičnik FF.