[SlovLit] Predavanja v tujem jeziku -- Umetna humanistika -- Cvetja obilo -- Zemljepisna imena na Gornjem Seniku in v Porabju

[Miran Hladnik]

Od: Irena Stramljič Breznik <irena.stramljic na um.si>
Date: V pon., 29. jul. 2024 ob 10:44
Subject: RE: [SlovLit] Predavanja v tujem jeziku
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008410.html)

Pozdravljeni, čas dopustov je nadvse prikladen za (ne)dajanje pripomb
na tako pomemben dokument, ki ureja med drugim tudi status slovenščine
v izobraževanju. Popolnoma drži, kar sta zapisali kolegici dr.
Borovnik in dr. Kržišnik - odzivanje ali sodelovanje nista bila
posebej zaželena. Naj spomnim, da smo člani RP z mariborskega Oddelka
za slovanske jezike in književnosti s svojimi pripombami skušali
sodelovati že v času, ko je delovna skupina pripravljala zakon in je
bil status jezika vključen v takratni 14. člen. Ta osnutek zakona na
UM ni bil dan v javno razpravo kot na UL. Na naše pripombe pa smo
prejeli odziv, da gre tako za osnutek in da bo čas za predloge in
spremembe, ko bo zakon v javni razpravi. Čeprav je dejstvo, da bi
stroka morala sodelovati pri pripravi že od samega začetka.

Vsekakor pa naj poudarim, da smo se s pisnimi pripombami kot oddelek
in člani RP ponovno odzvali tudi ob javni razpravi, saj gre za
vprašanje, od katerega je odvisen status slovenščine na univerzah.
Opozorili smo, da je slovenščina postala moteč dejavnik tudi na
maturi, saj je "treba tudi slovenščino izenačiti z drugimi predmeti in
omogočati dvonivojskost". (Prav tako je bil na radijskem programu ARS
posnet pogovor med dr. Vogrinčičem in dr. Šeklijem, ki sta ostala vsak
na svojem bregu.)

Sami pa dobro vemo, kakšno je znanje nekaterih naših študentov, čeprav
so maturo iz slovenščine opravili po trenutno veljavnem enem nivoju.
Pismenost nam v vseh pogledih upada, mi pa želimo to "popraviti" z
nižjimi nivoji znanja slovenščine oz. kar s predavanji  na ŠP v
angleščini, če bo le vanje vpisano večje število tujih študentov. Pri
tem naj ne bi bilo treba hkrati istih ŠP izvajati tudi v slovenščini,
za slovenske študente je le treba zagotoviti ustrezno slovensko
literaturo in drsnice v slovenščini .!?

Tako postavljamo slovenske študente kot govorce slovenščine v podrejen
položaj v odnosu do tujih študentov. S stališča univerzitetnega
študija in visokošolske didaktike pa je nesporno dejstvo, da imajo
predavanja, na katerih predavatelj predstavi tematiko, problemsko
odpira strokovna vprašanja in terminologijo, izjemno težo in zato
morajo potekati v materinščini.  Predavatelj na predavanjih šele
študente usmerja ter motivira za nadaljnji samostojni študij po
literaturi, najprej domači in nato tuji. Univerzitetno izobraževanje
torej ne more potekati samo s študijem literature, ampak z živim
stikom profesorja, ki mu je dolžnost, da večinsko slovenskim študentom
v predavalnici predava v slovenščini.

Lep pozdrav
Irena Stramljič Breznik

===

https://www.delo.si/novice/znanoteh/res-zelimo-strojne-posnemovalce-cloveka
-- Saša Senica: Res želimo strojne posnemovalce človeka? S slovensko
raziskovalko na kalifornijski univerzi Berkeley [Nino Beguš] o
raziskavah na presečišču humanistike in tehnologije. Delo 25. 7. 2024.

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html -- Cvetja obilo
(slike) s komentarjem
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_517_Cvetja_obilo,_28._julija_2024).
-- miran

===

https://www.academia.edu/117835213/Slovenska_zemljepisna_lastna_imena_na_Gornjem_Seniku_in_v_Porabju
-- Marija Bajzek Lukač: Slovenska zemljepisna lastna imena na Gornjem
Seniku in v Porabju, 2017. Academia.edu.