[SlovLit] Kafka in Podmilšak -- Uksoričen -- Stridon 4/1

[Miran Hladnik]

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 18 Jul 2024 06:14:38 +0000
Subject: Izšla je poletna Literatura!
[https://www.ludliteratura.si/knjigarna/revije/396-397/]

Izšla je dvojna številka revije Literatura (396-397)! Kot se spodobi
za poletno edicijo, se uvodnik najprej poda v premišljanje o poletnem
branju, za katerega ugotavlja, da je, glede na statistiko oziroma
številke, precej lahkotno. [...]

Vid Snoj se v svojem esejističnem prispevku vprašuje o pomenu Kafkove
literarne »oporoke«, o njegovih željah za posthumno obravnavo del, o
vlogi Maxa Broda v celotni zgodbi, o katerem Snoj zapiše: »Broda, ki
je pozabi iztrgal Kafko, je zadela pozaba. Pomnjen je le še zaradi
Kafke, ki za življenja kot pisec ni imel imena in je njegovo pisanje
cenila zgolj peščica. Kafka je postal največje delo Brodovega
življenja.« [...]

V rubriki Refleksija slovenist in zgodovinar Blaž Kavšek podrobno in s
humorjem obravnava delo Josipa Podmilšaka oziroma Andrejčkovega
Jožeta, ter se v tem kontekstu sprašuje, ali lahko tukaj govorimo o
tretjerazredni literaturi. O Podmilšakovemu pisanju med drugim
ugotavlja: »S tem je skoraj tri četrtine teksta, ki si ga je Podmilšak
pridržal za ponazoritev vzrokov v tistem času zelo resnih in resničnih
problemov, zaradi katerih so Slovenci odhajali v Ameriko, posvečenega
ženskam, ki bodisi slabo vzgajajo otroke bodisi finančno in
emocionalno izčrpavajo svoje može. Ta gesta je seveda sama po sebi
problematična zaradi sovražnosti do žensk, skoraj še bolj trapasta pa
je z vidika učinkovitosti didaktične literature«. [...]

===

https://wordsmith.org/words/uxorious.html -- ang. uxorious 'pretirano
predan oz. podrejen ženi', 'copata'; iz lat. uxor 'žena'. A.Word.A.Day
5. 2. 2013. Po slovensko bi možu copati lahko lepše rekli, da je
uksoričen; v slovenskem slovarju besede uksoričen še ni.

===

Od: Kocijančič Pokorn, Nike <nike.pokorn na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 18. jul. 2024 ob 15:06
Subject: Nova številka revije STRIDON 4:1

Obveščamo vas o novi številki revije Stridon, ki jo lahko najdete v
prostem dostopu na naslednjem naslovu:
https://journals.uni-lj.si/stridon/issue/current . Posamezne članke
najdete na isti strani spodaj.
V zadnji številki revije boste tako našli članek Rikuja Haapaniemija
in sodelavcev, ki se povečajo analizi sistema umetne inteligence,
razvitega za avtomatske avdiopodnapise, in zaključijo, da obstaja
temeljna semiotična razlika med človeškim in umetnointeligenčnim
procesom  tvorjenja besedila. Maria Annukka Jakkula opisuje, kako
paraprofesionalni prevajalci, ki delajo v večjezičnem poslovnem
okolju, dojemajo svojo prevajalsko kompetenco. Timothy Pogačar
obravnava različne strategije zapisa osebnih imen v angleških prevodih
iz evropskih jezikov, ki uporabljajo črke, ki jih ne najdemo v
angleški abecedi, s posebnim poudarkom na češčini in islandščini.
Franciska Van Waarden se osredotoča na razvoj kompetence tehnike
zapisovanja med študenti drugega letnika magistrskega študija
tolmačenja, Jerneja Umer Kljun pa prikaže, kako se preklapljanje
uporablja kot oblika »prevajalskosti«  med  pripadniki  italijanske
narodne  skupnosti  v  Sloveniji. V reviji boste našli tudi eno
knjižno oceno: Donald F. Reindl je recenziral zbrano knjigo Paratexts
in Translation: Nordic Perspectives, ki sta jo uredila Richard Pleijel
in Malin Podlevskikh Carlström.

V prejšnjih številkah revije najdete tudi članke Briana Baera,
Anthonyja Pyma, Douglasa Robinsona, Kaise Koskinen, Christopherja
Mellingerja in Kobusa Maraisa (ki odgovarja na napade Douglasa
Robinsona) ter članke mlajših raziskovalk in raziskovalcev iz
Madžarske, Bosne in Hercegovine, Norveške, Estonije, Kosova, Srbije,
Avstrije, Poljske, Slovaške, Švedske, Finske in Turčije.

Uredniški odbor revije STRIDON
red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn