[SlovLit] Korejščina -- Eksofonija in O ruski literaturi -- Pravila prevzemanja iz tujih jezikov -- Tečaj v Tinjah -- Razglasitev nagrade Vasje Cerarja

Tor Maj 21 10:58:24 CEST 2024

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V pon., 20. maj 2024 ob 20:31
Subject: LK, 27. maj 2024

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1249.
sestanek v ponedeljek, 27. maja 2024, ob 18:00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta red. prof. dr. Andrej
Bekeš, asist. Eva Vučkovič (Oddelek za azijske študije, Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani). Tema predavanja: Kratek oris
korejskega jezika – ob izidu monografije Uvod v korejski jezik in
korejsko jezikoslovje.

V predavanju bova na kratko predstavila glavne značilnosti korejskega
jezika – od geneze, razvoja pisave, sociolingvističnih vidikov,
glasoslovja, morfologije in skladnje do nekaterih besediloslovnih
vidikov. Povezava do monografije:
https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/uvod-v-korejski-jezik-korejsko-jezikoslovje

Chikako Shigemori Bučar

===

Od: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
Date: V tor., 21. maj 2024 ob 08:14
Subject: Novi esejistični knjigi v zbirkah Labirinti in Novi pristopi
To: Slovlit owner <slovlit-owner na ijs.si>

[...] Japonska in nemška pisateljica, pesnica, esejistka in
dramatičarka Yoko Tawada (1960, Tokio) je vsestranska literatinja – v
njenem opusu najdemo tudi operni libreto in radijsko igro. S svojim
dvojezičnim ustvarjanjem, s katerim presega meje med jezikoma in
jeziki, se je že zapisala v svetovno literaturo kot eden najbolj
izvirnih, cenjenih in nagrajevanih sodobnih avtorskih glasov.

Zbirka esejev Eksofonija ali poti iz materinščine (2003, 184 str.,
prev. in spr. beseda Domen Kavčič), v kateri bralca povabi na
jezikovna potovanja križkraž po svetu, od Seula do Los Angelesa in od
Hamburga do Cape Towna, je ključ za razumevanje njene poetike
prehajanja in prevajanja (»že materinščina sama je prevod«), po njeno
»eksofonije«, to je izstopanja iz maternega jezika. Zven tujih jezikov
je za Tawado namreč kakor predajanje neznani glasbi, eksofonija pa je
za uho kakor nova simfonija.

Prvi del knjige obsega dvajset vinjet, nekakšnih portretov mest skozi
idiosinkratični pogled njihove premišljevalke, v katerih s širokim
razgledom po svetovni literaturi predstavi svoj pogled na jezik in
pisanje nasploh ter se preko anekdot dotika ustvarjalnih impulzov, ki
jih daje leposlovju uzaveščanje in telesno občutenje jezika. Izhajajoč
iz jezika – marsikdaj z opazno politično ostjo – premišljuje
identitete, pregnanstvo in migrantstvo, kolonializem in pokolonializem
... Posveti se tudi raziskovanju razlogov in načinov za preseganje –
in naseljevanje – mej, s katerimi človeka in pisca zamejuje materni
jezik, ter osvetljuje, kako igriv odnos do jezika preizkuša meje
jezikovnih in literarnih možnosti. Drugi del knjige sestavlja niz
desetih esejskih miniatur, v katerih iskrivo in s humorno-ironičnimi
prebliski vzame pod drobnogled svoje usvajanje nemščine v odraslosti.
[...]

BLAŽ PODLESNIK: O literaturi, ruski, danes …, 232 str. Knjiga O
literaturi, ruski, danes … združuje več različnih razprav o posameznih
avtorjih tako imenovanega klasičnega obdobja ruske književnosti
(Gogolju, Lermontovu, Tolstoju, Dostojevskem, Turgenjevu) ter o delih
nekaterih sodobnih piscev (Zaharja Prilepina, Svetlane Aleksijevič,
Viktorja Pelevina), ki jih druži eno izmed mogočih sodobnih razumevanj
literature in literarnosti. Bolj teoretsko naravnana uvodna razprava o
peterburškem tekstu ruske kulture ponuja splošen okvir za razumevanje
nekaterih posebnosti ruske zgodbe o književnosti. Ob tem izpostavlja
tudi vlogo, ki bi jo ruska literarna izkušnja branja geografskega
prostora lahko odigrala pri  razumevanju  ostalih simbolnih (in
dejanskih) prilaščanj prostora. V prvem razdelku knjige so potem
združene razprave, ki zapuščino petih ruskih klasikov presojajo z
vidika njene aktualnosti, tako v poznejših obdobjih razvoja ruske
književnosti kot dandanes. Kot eden izmed vzrokov za njihovo živost in
izmikanje enoznačni muzealizaciji je izpostavljeno razumevanje
literarnega teksta, ki lahko hkrati upodablja kaotično razklanost
sočasne stvarnosti ter v svoji sklenjenosti obljublja njeno
preseganje, za najbolj žive pa so se ob tem izkazali prav avtorji, pri
katerih je ta dvojnost temelj njihovega umetniškega videnja sveta. V
drugem delu knjige so v ospredju nekateri sodobni ustvarjalci in
vprašanje, kako v tem kontekstu živi tako razumljena literarnost ruske
klasike. Ob vprašanju odnosa med literaturo in politiko ter vojno so
predstavljeni trije različni literarni pogledi na (rusko) sovjetsko
zgodovino ter sodobnost – v središču premisleka o njihovi aktualnosti
je predvsem narava njihove literarnosti.

Dr. Blaž Podlesnik je docent za rusko književnost na ljubljanski
Filozofski fakulteti, kjer predava predmete s področja ruske kulturne
zgodovine in ruske književnosti. Je avtor razprav o starejši
vzhodnoslovanski književnosti, ruskem realizmu, poeziji ruskega
modernizma in o sodobni ruski književnosti, monografije in učbenika o
ruski kulturni zgodovini, urejal pa je tudi izdaje slovenskih prevodov
starejših vzhodnoslovanskih pisnih spomenikov. [...]

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Date: Tue, 21 May 2024 07:32:43 +0200
Subject: Drugi snop pravil za prevzemanje iz tujih jezikov v Pravopisu
8.0 v javno razpravo

Spoštovane in spoštovani! Včeraj je Pravopisna komisija pri SAZU in
ZRC v drugi fazi četrte javne predstavitve novih poglavij Pravopisa
8.0 za javno razpravo objavila drugi snop prevzemalnih pravil, in
sicer tokrat prvič pravila za prevzemanje iz ciriličnih pisav
(ruščina, srbščina, makedonščina, bolgarščina) in iz obeh grščin (nova
in stara grščina), iz še dveh romanskih jezikov – romunščine in
portugalščine, še enega azijskega jezika – japonščine, Slovencem
bližnje nemščine in po hrvaščini zdaj še bosanščino in srbščino.
Povezava: https://pravopis8.fran.si/cms/ccws/8?fs=925

Vsa prevzemalna pravila prinašajo več novosti glede na SP 2001, in
sicer napotke za naglaševanje ter popis vseh črk ali črkovnih sklopov,
ki jih v obravnavanem jeziku izgovarjajo drugače, kot je zapisano;
slednje je lahko posledica tudi posebne pozicije v besedi, ki je vedno
opisana. Javna razprava bo odprta do 25. junija.

Agata Tomažič

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V pon., 20. maj 2024 ob 22:07
Subject: Korotanski e-novičnik 30/2024

[...] V petek, 24. 5. od 14.00 do 18.00 bo v Domu v Tinjah
(Propsteiweg 1, A-9121 Tainach/Tinje) slovenski pisatelj, pesnik in
literarni zgodovinar prof. dr. Peter Svetina vodil tečaj Kreativna
delavnica pisanja poezije.

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 20 May 2024 12:07:06 +0000
Subject: OPOMNIK: Razglasitev nagrade Vasje Cerarja in slavnostno
odprtje Slovenskih dnevov knjige v Mariboru

Društvo slovenskih književnih prevajalcev in MKC Maribor vabita na
podelitev nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega stripa
in  slavnostno odprtje festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru
v torek, 21. 5. 2024, ob 12. uri v Knjižno razstavišče Univerzitetne
knjižnice Maribor
(Gospejna ulica 10, Maribor). Nagrado Vasje Cerarja za vrhunske
prevode mladinske in otroške književnosti podeljuje Društvo slovenskih
književnih prevajalcev v sodelovanju z MKC Maribor in festivalom 27.
Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Letos je komisija za nagrado Vasje
Cerarja v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Živa Čebulj (članica) in
Mateja Seliškar Kenda (članica) izbirala najboljše prevodne stripe za
otroke in mladino in izbrala dva nominiranca in nominiranko:

BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA je nominiran za prevod stripovske serije Pasji
mož Dava Pilkeyja (Mladinska knjiga, 2021–2023)
(https://www.dskp-drustvo.si/wp-content/uploads/2024/04/Bostjan-Gorenc-Pizama-Utemeljitev-nominacije-in-cv_final.pdf).
IZAR LUNAČEK je nominiran za prevod stripov Graščina. Zlati časi in
Graščina. Somrak Joanna Sfarja, Lewisa Trondheima, Manuja Larceneta in
Kerascoët (Graffit in Zavod Stripolis, 2020 in 2022)
(https://www.dskp-drustvo.si/wp-content/uploads/2024/04/Izar-Lunacek-Utemeljitev-nominacije-in-cv_final.pdf).
ŠPELA ŽAKELJ je nominirana za prevod stripov iz serije Asterix, in
sicer Obelix in družabniki Renéja Goscinnyja in Alberta Uderza ter
Poglavarjeva hči Jeana-Yvesa Ferrija in Didiera Conrada (Graffit,
2022) (https://www.dskp-drustvo.si/wp-content/uploads/2024/04/Spela-Zakelj-Utemeljitev-nominacije-in-cv_final.pdf).

V produkciji MKC Maribor so nastale tudi tri kratke video predstavitve
nominirancev in nominiranke, ki jih je zasnovala Živa Mijatović in si
jih lahko ogledate tukaj: Boštjan Gorenc – Pižama
(https://www.youtube.com/watch?v=Odf3cRALUBY), Izar Lunaček
(https://www.youtube.com/watch?v=spOHkR6Rdjw), Špela Žakelj
(https://www.youtube.com/watch?v=HUBnstMe91c).

Nominiranci pa so 24. aprila 2024 gostovali tudi na Oddelku za
prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. O njihovem
srečanju s študenti je za TV Maribor prispevek pripravila novinarka
Petra Skok in je dostopen na
https://www.dskp-drustvo.si/aiovg_videos/oddaja-tele-m-nagrada-za-prevod-otroske-in-mladinske-knjizevnosti/