[SlovLit] Desetnica -- Po Trubarjevi poti -- »Zakaj?« »Za čaj.«

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/1ea30e38dd82/vabilo-na-podelitev-desetnice-383032
-- PREDSTAVITEV DESETIH NOMINIRANIH DEL in RAZGLASITEV NAGRAJENCA_KE
DESETNICE 2024, v četrtek, 23. maja 2024, ob 18. uri v dvorani Društva
slovenskih pisateljev.

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V čet., 16. maj 2024 ob 14:46
Subject: Iz Tübingena - Po Trubarjevi poti z veleposlanico, gen.
konzulko in vodjo SKICA Berlin

Sporočam, da so v petek, 10. maja, naš lektorat slovenščine v
Tübingenu obiskale veleposlanica RS v Nemčiji dr. Ana Polak Petrič,
gen. konzulka RS v Münchnu Maša Šiftar in Saša Šavel (SKICA Berlin).
Vodila sem jih po sledeh Primoža Trubarja v Tübingenu in Bad Urachu. V
Derendingenu so nam odprli cerkev sv. Gala, predstavila sem epitaf,
posvečen Trubarju na južni steni cerkve. To delo (višina 3,6 m, širina
1,55 m) je eno leto po Trubarjevi smrti l. 1587 naredil tübinški
umetnik Jakob Züberlein, naročil ga je rektor oz. kancler Univerze v
Tübingenu, znameniti reformator in Trubarjev prijatelj, prošt Jacob
Andreae. V renesančnem lesenem okviru je podoba Jezusovega vstajenja,
pod njo slika Primoža Trubarja in njegove družine, na levi strani
moški (P. Trubar, odrasla sinova Primož in Felicijan in deček
Christian, ki je umrl kot otrok),  na desni ženske (prva žena Barbara
z odraslo hčerko Magdaleno, druga žena Anastazija in v otroštvu
preminula hčerka Gertraut ter tretja žena Agnes, ki je Trubarja
preživela). Na Trubarja spominja tudi spominsko obeležje iz marmorja,
postavljeno ob 400-letnici njegove smrti, in na tleh prezbiterija
plošča z napisom: Tu počiva Primož Trubar / Hier ruhet Primus Truber
1508-1586. Ogledali smo si tudi več faksimilov Trubarjevih del iz
derendinškega obdobja in faksimile Dalmatinove Biblije (Wittenberg,
1584). Ko je Jurij Dalmatin  študiral na univerzi v Tübingenu, je
Trubar zanj po očetovsko skrbel (dobil je Tiffernovo štipendijo) in ga
spodbudil k prevajanju celotne Biblije. Brali smo kratke odlomke
Trubarjevega besedila iz dela Sv. Pavla Listovi (delo je posvetil
slovenskim ženskam), gostje so z zanimanjem ugotavljale, kako živ,
iskriv in emocionalno bogat je Trubarjev jezik. Ogledali smo si mesto
Tübingen, v starem delu je Evangelisches Stift (knjižnica te elitne
izobraževalne ustanove je nastala z donacijo Slovenca Michaela
Tifferna, v njej hranijo original pridige, ki jo je Jacob Andreae imel
na Trubarjevem pogrebu in velja za prvo Trubarjevo biografijo), in
obeležje, posvečeno Trubarju, na fasadi nekdanje Morhartove tiskarne.

Šli smo tudi v Bad Urach, ob cerkvi sv. Amanda je Stift Urach,  kjer
je bil v času reformacije Bibelanstalt/Biblijski zavod, ki sta ga l.
1561 ustanovila Primož Trubar in štajerski deželni glavar baron Ivan
(Hans) Ungnad pl. Žovneški (von Sonnegg). Trubar je vodil delo kot
ravnatelj, tiskali so slovenske in hrvaške oz. južnoslovanske knjige v
glagolici in cirilici, vse z namenom širiti reformacijo med
južnoslovanske narode. Ko je finančni podpornik Ivan Ungnad l. 1564
umrl, je delo zamrlo. Na protestantsko tiskarno danes na notranjem
dvorišču Amandenhof spominja doprsni kip Primoža Trubarja, delo
kiparja Kurta Graberta. V Stift Urach je urejena tudi spominska soba s
Trubarjevim imenom.

Prijetno druženje s slovenskimi diplomatkami smo pod vtisom Trubarjeve
zapuščine zaključili s konstruktivnim pogovorom  o slovenskem jeziku,
zgodovini in literaturi v Nemčiji. Fotografije so objavili na
Veleposlaništva RS v Berlinu: https://www.facebook.com/SLOinGER

Lepe majske dni in lep pozdrav
Irma

===

Od: Nataša Jakop <natasa.jakop na zrc-sazu.si>
Date: V čet., 16. maj 2024 ob 18:02
Subject: [»Zakaj?« »Za čaj.«]

V okviru jezikoslovnega modula Podiplomske šole ZRC SAZU vas vabimo na
javno predavanje, ki ga bo imel doc. dr. Matej Meterc: »Zakaj?« »Za
čaj.« Okoliščine in funkcije rabe nekonvencionalnih frazeoloških
replik v odgovorih anketirancev.

V predavanju se bomo posvetili tipu frazeoloških replik, ki se od
drugih intersubjektivnih frazemov ločijo po tem, da predstavljajo
nepričakovan, neustrezen in pogosto (ne pa nujno) humoren odziv na
izjavo sogovornika. Zanima nas, s kakšnim namenom in v kakšnih
okoliščinah se govorci odločajo za uporabo takih replik. Razmišljanja
peščice jezikoslovcev, ki so se dotaknili tega vprašanja (npr. Neala
Norricka in Viktorja Bondarenka), bomo preverili in dopolnili z
izsledki anketne raziskave, ki poteka od leta 2022. V obsežni spletni
anketi je več kot 1600 slovenskih govorcev odgovarjalo na vprašanja,
povezana s poznanostjo in variantnostjo 250 nekonvencionalnih
frazeoloških replik, mnogi izmed njih pa so odgovorili tudi na
vprašanja o lastnem pogledu na rabo teh izrazov.

Doc. dr. Matej Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za
leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V
svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s frazeologijo in
paremiologijo in je sodelavec pri izdelavi tretje izdaje Slovarja
slovenskega knjižnega jezika, Sprotnem slovarju slovenskega jezika in
Jezikovni svetovalnici. Je avtor in glavni urednik Slovarja pregovorov
in sorodnih paremioloških izrazov, ki od leta 2020 dalje izhaja kot
rastoči slovar na portalu Fran, in avtor monografije Paremiološki
optimum. Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v
slovenščini. Od leta 2023 dalje je predavatelj na Podiplomski šoli ZRC
SAZU.

Predavanje bo v ponedeljek, 20. maja 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC
SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana. Vabljeni!

Dr. Nataša Jakop, raziskovalka, višja znanstvena sodelavka