[SlovLit] Rezijanske pravljice in Prežih -- Prevajanje novogrške literature: o begunstvu in pregonu -- Gradec-Rezija

[Miran Hladnik]

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Mon, 13 May 2024 23:35:40 +0200
Subject: spet enkrat pozno ...

V sredo, 15. 5. 2024 ob 18.00 bo [...] na Uradu Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu (Erjavčeva 15, Ljubljana) v rezijanski
pravljični svet ter bogato dejavnost tamkajšnjih Slovencev popeljala
avtorica nove knjige Ta Ladïnina lisïca: Növe pravice z Rezije / Ta
Ladinina lisica: Nove pravljice iz Rezije, kulturna delavka iz Rezije
Catia Quaglia. V pogovoru bosta sodelovali tudi rezijanska
družbeno-kulturna delavka Luigia Negro in mlada ilustratorka Urša
Volovšek, vodila pa ga bo državna sekretarka na Uradu Vesna Humar. Ob
tej priložnosti bodo v avli Urada odprli likovno razstavo z
ilustracijami slikanice.

Na programu Ars Radia Slovenije je 2. maja dopoldne v oddaji S
knjižnega trga Milan Vogel objavil recenzijo dvodelnega zbornika
Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja 1951–2007 ; recenziji
lahko še prisluhnete ali jo preberete v arhivu MMC RTV SLO
(https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/prezihov-voranc-v-ogledalu-koroskega-fuzinarja-1951-2007/706936).
Naš Klub je finančno podprl izdajo skoraj 900 strani obsežnih knjig.
Med uredniki Koroškega fužinarja sta bila mdr. Vorančev brat Avgust,
ki je že od prve številke skrbel za Vorančevo dediščino, in pisatelj
Marjan Kolar.

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 14 May 2024 08:20:46 +0000
Subject: DSKP na Liber.ac 2024: Prevajanje novogrške literature: o
begunstvu in pregonu

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV in Sejem akademske knjige
LIBER.AC vabita na pogovor Prevajanje novogrške literature: o
begunstvu in pregonu v sredo, 22. maja 2024, ob 15. uri na
Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Predstavitev novogrške literature o maloazijski katastrofi z branjem
pesmi in proze. Književnost, ki upoveduje dogodke v zvezi z
grško-turško vojno v letih 1922–1923, obravnava za evropsko zgodovino
relevantne tematike begunstva, pregona, delovnih taborišč, vojne
travme, nostalgije in boleče aklimatizacije izgnancev, reflektira
nastanek nacionalizma in moč imperializma, po drugi strani pa črpa
lirični navdih iz ideje o antičnih koreninah maloazijskih Grkov in
ljubezni do ljudskega slovstva.

Prevode, objavljene v tematski številki revije Keria, so prispevale
prejemnica nagrade Radojke Vrančič 2020 asist. Lara Unuk, Eva Avguštin
in Sara Križaj, pri branju pa bodo sodelovali študentje Oddelka za
klasično filologijo. Koncept in povezovanje: asist. Lara Unuk,
sodelujoči: Eva Avguštin, Sara Križaj, Barbara Kovač, Tadeja Novak,
Maja Pongrac, Apostolos Stergiannis. Celoten program sejma:
https://liberac.ff.uni-lj.si/program-liber-ac/

V sodelovanju z Oddelkom za klasično filologijo FF UL.

===

From: Laura Fekonja <laura.fekonja na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 14 May 2024 13:10:30 +0200
Subject: Gradec-Rezija

Spoštovani,

9. in 10. maja 2024 smo se sodelavci in študenti graškega Inštituta za
slavistiko in Inštituta za teoretično in uporabno prevodoslovje (ITAT)
odpravili na strokovno ekskurzijo v Rezijo. Prvi dan smo obiskali
Rezijanski kulturni dom na Ravanci in se seznanili z zgodovino tega
prostora, Rezijani in rezijanščino. Zapisano nam je predstavil Sandro
Quaglia. Nato smo si ogledali sedež Naravnega parka Julijskih Predalp.
Popoldne smo se napotili na Solbico v Muzej rezijanskih ljudi, kjer
nas je pričakala Luigia Negro. Ravno sodelovanje z muzejem je bilo
povod za našo ekskurzijo: naši študentje so namreč za muzej prevedli
informacijske panoje v nemški jezik. Prevod je izšel v obliki brošure
ter bo omogočil tudi nemško govorečim obiskovalkam in obiskovalcem, da
se seznanijo z rezijansko kulturo. Prenočili smo v Čedadu, kjer smo
drugi dan ogledali Ulico Ivana Trinka, sedež Slovenskega kulturnega
društva Ivan Trinko, uredništvo tednika Novi Matajur, Trg Pavla
Diakona in druge znamenitosti.

Nazadnje nas je pot zanesla še v krajinski in pripovedni muzej
Slovensko multimedialno okno (SMO) v Špetru, ki prikazuje kulturno
krajino od Julijskih Alp do morja. Na popotovanju se nam je pridružil
Matej Šekli s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je kot izvrsten
poznavalec rezijanščine in Rezije zelo obogatil našo ekskurzijo. Za
finančno podporo se zahvaljujemo Uradu RS za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Lep pozdrav
Tatjana Koren in Laura Fekonja Fonteyn,
lektorici slovenščini na Univerzi v Gradcu