[SlovLit] Sonetje (ne)sreče -- Ziljsko narečje in govori Tromeje -- Terminološko delo in Slovar lažnih prijateljev

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Pet Maj 10 10:41:21 CEST 2024


From: Jana Volk <jana.volk na fhs.upr.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 9 May 2024 12:59:27 +0000
Subject: Sonetje (ne)sreče

Študentke dodiplomskega študija Slovenistike na Oddelku za
slovenistiko UP FHŠ so se pri predmetih Uvod v književnost in Svetovna
književnost 2: od renesanse do sodobnosti preizkusile v pisanju
sonetov: https://fhs.upr.si/sonetje-nesrece-kreativni-poskusi-nasih-studentk/

Lep dan.

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 10. maj 2024 ob 08:25
Subject: Vabilo na Matičina odprta vrata: cikel predavanj Naj slovenščina odmeva

Slovenska matica po letu dni premora ponovno pripravlja cikel javnih
predavanj Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira njen Odsek za
slovenski jezik. V pomladnem delu cikla vas prijazno vabimo na
predavanji o zamejskih temah dr. Herte Maurer-Lausegger z naslovom
Ziljsko narečje in filmska dokumentacija blaškega govora v občini
Štefan na Zilji na avstrijskem Koroškem ter dr. Rade Cossutta z
naslovom Slovenski govori Tromeje: dialektološki dokumentarec Rateče,
nekoč in danes, ki bosta v sredo, 15. maja 2024, ob 18. uri v dvorani
Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.

Dr. Herta Maurer-Lausegger bo predavala o govornem območju ziljskega
narečja, ki se nahaja na skrajnem severozahodu vseslovenskega
jezikovnega prostora. Tu se slovenščina stika bodisi z nemščino bodisi
z italijanščino oz. s furlanščino. Vzajemni vplivi se odražajo na vseh
jezikovnih ravninah, kar je posledica stoletja dolgega jezikovnega
sožitja. Značilne so arhaične prvine. Predstavila bo govorno območje,
raziskovalno stanje in popolnoma spremenjeno sociolingvistično podobo
doline. Avtohtone govore, ki jih obvladajo večinoma le še najstarejši
ljudje, je v zadnjih desetletjih nadomestila nemščina. Težišče bo
posvečeno filmski dokumentaciji blaškega govora, ki je eno od štirih
podnarečij ziljščine. Predvajali bomo filma Štehvanje p nas v Bvačah
(2023) in Kaleda p nas v Bvačah: krale pa base (2024), ki sta nastala
v okviru raziskovalnega projekta Avdiovizualna dialektologija.
Dokumentacija stare ljudske kulture.

Dr. Rada Cossutta bo v predavanju predstavila svoj dialektološki
dokumentarec na zgoščenki Rateče, nekoč in danes, ki bo tudi v celoti
predvajan. Sledila bo diskusija, v kateri bo spregovorila tudi o
svojem celotnem raziskovalnem projektu.

===

Od: Nataša Jakop <natasa.jakop na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 10. maj 2024 ob 10:30
Subject: [Dve predavanji na ZRC SAZU]

Spoštovane, spoštovani, v prihodnjem tednu vas v okviru javnih
predavanj na jezikoslovnem modulu Podiplomske šole ZRC SAZU vabimo na
dve predavanji. V ponedeljek, 13. 5. ob 16. uri bo predavanje z
naslovom Terminološko delo v praksi: kaj želijo uporabniki? izvedla
doc. dr. Mojca Žagar Karer.

Namen terminološkega dela je zagotavljanje učinkovite komunikacije med
strokovnjaki. Zato se terminološko delo deli na sistematično
terminološko delo, ki obsega zlasti popis in urejanje obstoječega
pojmovnega in poimenovalnega sistema posameznih strok, in na ad hoc
terminološko delo, ki z iskanjem najbolj učinkovitih poimenovalnih
rešitev odgovarja na aktualne potrebe uporabnikov. Kadar so v središču
zanimanja potrebe uporabnikov, je eden od relevantnih virov za
raziskave tudi zbirka vprašanj in odgovorov, ki že od 2013
kontinuirano nastaja v Terminološki svetovalnici na Inštitutu za
slovenski jezik FR ZRC SAZU. V njej enakovredno sodeluje 5
terminologov, ki pripravljajo skupna mnenja. V predavanju bodo
obravnavani najpogostejši tipi terminoloških zadreg in primeri zanje.

Mojca Žagar Karer je vodja Terminološke sekcije na Inštitutu za
slovenski jezik Frana Ramovša. Je soavtorica in sourednica
terminoloških slovarjev s področja gledališča, avtomatike, prava,
betonskih konstrukcij in kamnarstva, trenutno pa vodi delo za izdelavo
terminoloških slovarjev s področja kriminalistike, geoinformatike in
gledališča (2. izdaja) in sodeluje pri terminološkem svetovanju.
Raziskovalno se ukvarja zlasti z metodologijo terminološkega dela,
terminološko sinonimijo, terminološkimi načeli in prekrivanjem
terminologije in splošne leksike. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je
soizvajalka predmeta Terminologija in terminografija.

V torek, 14. 5. ob 16. uri bo dr. Kristian Lewis z zagrebškega
Inštituta za hrvaški jezik izvedel javno predavanje z naslovom
Rječnici lažnih prijatelja kao leksikografski izazov (Slovarji lažnih
prijateljev kot leksikografski izziv). Predavanje bo v hrvaščini.

U predavanju će se predstaviti različiti pristupi leksikografskoj
obradi lažnih prijatelja. Pod nazivom lažni prijatelji podrazumijevamo
parove leksema iz dvaju jezika, oblikom jednake ili slične, a
značenjski različite (npr. hrv. nogavica ‘dio hlača koji se navlači na
nogu’ ~ sln. nogavica ‘pleteno oblačilo za na nogo’ = hlačnica i
čarapa). Razlika u značenju uzrokuje nesporazume i pogreške pri
prevođenju ili usmenoj komunikaciji jer se pretpostavlja da izrazna
jednakost/sličnost između leksičkih jedinica polaznoga i ciljnoga
jezika podrazumijeva i sadržajnu jednakost/sličnost. Prepoznavši
problem refleksnoga prepoznavanja i pogrešnoga zaključivanja o
značenju leksema na osnovi iskustva polaznoga jezika pojedinoga
sudionika komunikacijskoga čina, jezikoslovci i drugi stručnjaci
pristupili su izradi rječnika lažnih prijatelja, no pritom su polazili
s različitih metodoloških, leksikografskih i funkcionalnih stajališta.
Za ovu priliku izdvojili smo dvanaest rječnika, deset tiskanih i dva
mrežna, s pomoću kojih ćemo prikazati različite leksikografske
pristupe te komentirati njihove prednosti i nedostatke.

Dr. Kristian Lewis je znanstveni svetnik na Inštitutu za hrvaški jezik
v Zagrebu. Področja njegovega znanstvenega zanimanja so hrvaški
knjižni jezik, normativistika, terminologija, jezikovno svetovanje,
leksikologija in leksikografija. Je avtor monografije Lažni prijatelji
(2016) in soavtor Prvoga školskog rječnika hrvatskoga jezika (2008),
Školskoga rječnika hrvatskoga jezika (2012), Hrvatskoga pravopisa
(2013) in Prvoga školskog pravopisa hrvatskoga jezika (2016). Sodeluje
pri več projektih matične ustanove, med drugim pri Hrvaškem
jezikoslovnem slovarju, Hrvaškem spletnem slovarju – Mrežniku, Verskem
pravopisu itd., pa tudi pri mednarodnih projektih Terminološki slovar,
Terminografska baza TERM_IN, Slovanska terminologija konec 20. in v
začetku 21. stoletja ter Večjezični neološki slovar. Aktiven je na
področju popularizacije znanosti. Je dvakratni dobitnik nagrade mesta
Zagreb (2013 in 2021) in nagrade Ivan Filipović (2014 in 2017).

Obe predavanji bosta v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana (1.
nadstropje).

Prijazno vabljeni na jezikoslovni klepet.
Nataša Jakop


Dodatne informacije o seznamu SlovLit