[SlovLit] Slovenska ženska pisateljska medkulturnost -- DH-razpisa v Gradcu -- O Trstu v Hrvatinih -- Korpusnik in SENTA

[Miran Hladnik]

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
Date: V sre., 3. apr. 2024 ob 07:30
Subject: [Slovenska ženska pisateljska medkulturnost]

Na povabilo The Japan Society for the Study of Slavic Languages and
Literatures (JSSSLL) sem se 30. marca 2024 preko spletne povezave
udeležila simpozija na Univerzi Keio na Japonskem. Naslov mojega
referata se je glasil Večkulturnost in medkulturnost v izbranih delih
sodobnih slovenskih pisateljic, obravnaval pa je prozo Alenke
Jensterle Doležal, Ane Marwan, Stanislave Chrobakove Repar, Ivane
Djilas, Adriane Kući in Dijane Matković.

Najprej sem poročala o pisateljicah, ki so se iz Slovenije izselile
(A. Jensterle Doležal, A. Marwan)  in v tujini nadaljevale svojo
pisateljsko oz. znanstveno pot. Njihova literatura obravnava tako
večkulturnost in medkulturnost kot tudi položaj žensk v sodobnem svetu
ter probleme marginalnih skupin. Nastaja pa bodisi v slovenščini
(Jensterle Doležal), ali pa v jeziku novega socialnega okolja, npr.
tudi v nemščini  (Marwan).

Tudi pisateljice, ki so se priselile v Slovenijo (S. Chrobakova Repar,
I. Djilas, A. Kući)  ostajajo dvodomne identitete, njihova prozna dela
pa skozi izkušnje emigrantk odražajo zanimiv pogled na Slovenijo in
Slovence. Nekatere med njimi pišejo v svojih materinščinah in v
slovenščini, druge pa samo v slovenščini, v jeziku, ki so se ga ob
prihodu v Slovenijo morale šele naučiti. Obravnavajo izkušnjo
kulturnega in jezikovnega nomadstva, kritično pa tudi podobe
posttranzicijske Slovenije. Posebno perspektivo ponuja proza Dijane
Matković, ki kot hči priseljencev prav tako tematizira probleme
priseljenstva, doraščanja v depriviligiranem svetu in odnos do
slovenščine.

Svoj referat sem predstavila v slovenščini, v japonskem prevodu pa
profesor dr. Jun Mita, za kar se mu tudi po tej poti najlepše
zahvaljujem.

Silvija Borovnik

===

https://jobs.uni-graz.at/de/jobs/48ebf75c-d9f5-9e8a-f29e-65f2cb22633c in
https://jobs.uni-graz.at/de/jobs/1083c45a-a906-8bbd-c24b-65f2c314d635
-- dva doktorska razpisa za področje digitalne humanistike v kontekstu
večjezičnosti, migracij in kulturne preobraze v Gradcu, prijave do 17.
aprila 2024.

===

https://www.slovenska-matica.si/events/maticina-knjizna-potovanja-42/
-- Matičina knjižna potovanja 5. 4. 2024, 19:00--20:30, Turističo
društvo Hrvatini (Hrvatini 74, Ankaran): Bogomila Kravos: Moj Trst.

===

Od: Žitnik, Slavko <slavko.zitnik na fri.uni-lj.si>
Date: V sre., 3. apr. 2024 ob 09:07
Subject: [SDJT-L] Vabilo SDJT - Jota

Spoštovani, vabimo vas na predavanje JOTA, na katerem bodo dr. Iztok
Kosem (UL CJVT / IJS), Aleš Žagar (UL FRI), Matej Klemen (UL FRI)
predstavili svoja nova jezikovno-tehnološka orodja. Predavanje bo v
četrtek, 11. aprila 2024 ob 16:15 na UL FRI (Večna pot 113, Ljubljana)
v predavalnici P21.

Naslov predavanja: Novi jezikovno-tehnološki orodji Korpusnik in
SENTA. Korpusna orodja oz. konkordančniki so postali temeljni
pripomoček jezikoslovcev in izdelovalcev jezikovnih virov, pa tudi
prevajalcev, lektorjev in ostalih končnih uporabnikov. Konkordančniki
ponujajo številne funkcije za analizo rabe jezika, ki pa lahko zaradi
njihove kompleksnosti pri mnogih uporabnikih ostanejo neizkoriščene.
Pri tem se kaže potreba po povzemalnih orodjih, ki bi raznovrstne
podatke iz korpusov predstavila na plastičen in pregleden način ter
jih tako približala širši množici uporabnikov. To je bil eden od
ciljev projekta SLOKIT oz. Nadgradnja CLARIN.SI (2022-2023), v okviru
katerega je bilo izdelano orodje Korpusnik, ki povzema podatke iz
petih korpusov slovenskega jezika: – Gigafida 2.0, Trendi, OSS 1.0,
JANES 1.0 in Gos 2.0. V projektu je bila razvita tudi aplikacija SENTA
za poenostavljanje in analizo besedil. Posebna pozornost pri zasnovi
in izdelavi obeh orodij je bila namenjena dostopnosti oseb s posebnimi
potrebami. V predstavitvi bomo prikazali delovanje obeh orodij in
njuno zaledje ter pojasnili ključne odločitve, ki so vplivale na njuno
zasnovo.

Za tiste, ki niste bili prisotni na predhodni Joti, se lahko
predavanje pogledate na
https://videolectures.net/jota_antloga_jezikovna_raba

Lep pozdrav,
Slavko Žitnik
v vlogi predsednika SDJT