[SlovLit] Novoletno voščilo Cirila Kosmača -- Slovlitovci: Mateja Mahnič, Irena Avsenik Nabergoj

[Miran Hladnik]

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 28 Dec 2023 12:05:17 +0100
Subject: Novoletno voščilo Cirila Kosmača

»Nikar ne pozabimo, da je drevo naših želja, naših sanj in naših
hrepenenj zelo visoko drevo, ki nenehno poganja, nenehno cvete in
nenehno rodi. In prav je, da je visoko! In prav je, da še raste, zakaj
čim bliže soncu, tem lepši je sad. Toda če hočemo do sadu, moramo
stegniti roko, če hočemo do lepšega sadu, moramo pristaviti lestev. In
vsako leto se povzpenjamo više in vsako leto trgamo lepše sadove, ki
so nam dozoreli.«

Tako je pisatelj Ciril Kosmač na pragu leta 1956 voščil bralkam in
bralcem Slovenskega poročevalca. Na Youtubu
(https://www.youtube.com/watch?v=f1dgpV0cfXU) lahko prisluhnete, kako
mu je življenje kar samo narekovalo "preproste, res lepe in res tople
besede: Srečno in veselo novo leto!" Še grejejo.

Andraž Gombač

===

"Mateja Mahnič piše že vse življenje – publicistične prispevke, članke
in oglasna sporočila, scenarije za filme in igre … Prvo knjigo Me
punčke je izdala pri tridesetih letih, sledilo je četrt stoletja
tekstopisja in kreativnega direktorovanja. Deset let je vodila
delavnice kreativnega pisanja in predavala o oglaševalskih akcijah in
pripovedovanju. Leta 2019 je izšla mladinska detektivka Nenavadni
primer navadne muhe s slabo karmo, z glavno junakinjo odličnjakinjo
Karin, brez katere njen ločeni očka, zasebni detektiv, ne bi rešil
zapletenega primera. V tretji knjigi Pišem. Življenje rišem se je
avtorica lotila tematike smrti. Z veliko humorja in v obliki različnih
žanrov je spisala bralcu prijetno in včasih tudi napeto branje o sicer
temačni tematiki. Osrednja tema vseh zgodb v zbirki Pišem. Življenje
rišem je smrt v raznolikih oblikah, hkrati pa tudi globoko in
vseobsegajoče sočutje do živali in narave. Zgodbe imajo do smrti
pomirjujoč odnos, poudarjajo njeno naravnost in ključno vlogo v
cikličnem ravnovesju življenjskega toka − in ravno zato smrt v zgodbah
Mateje Mahnič ni pospremljena s solzami in smrkanjem, pač pa z
optimizmom in hudomušnostjo."
(https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje/pisem-zivljenje-risem)

---

Ireno Avsenik Nabergoj
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Irena_Avsenik_Nabergoj) je pretreslo
streljanje na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je tudi sama imela nekaj
predavanj. Alenki Jensterle Doležal na zadnje Slovlitovo sporočilo
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008236.html) odgovarja:
"Verjamem, da ti v tem času, ki bi moral biti prazničen in poln
lepega, nikakor ni lahko, da te je ohromila srhljivost in dokončnost
zla. V mislih sem s tabo in drugimi, ki so vas prizadeli ti tragični
dogodki. Ob takih dogodkih se tudi sama še bolj zavem vrednosti našega
življenja in dobrega, ki ga lahko storimo drug drugemu, pomena naše
tesnejše povezanosti, negovanja stikov s kolegicami in kolegi v
Sloveniji in po svetu. V tem božičnem času sem s teboj povezana v
sočutju, dobrih željah in predvsem upanju, da se kaj takega nikoli več
ne bi ponovilo. Topel pozdrav in najboljše želje v Prago."

---

Nekatera prispela sporočila segajo preko jezikoslovnega ali
literarnovednega okvira Slovlita. Kadar jih podpišejo zvesti člani
slovlitovske skupnosti, jih je težko kar zavreči. Bomo videli, kako se
obnese, če jih preoblikujem in vtaknem v novo rubriko Slovlitovci,
kakor sem storil z Matejinim in Ireninim sporočilom. -- mh