[SlovLit] Wikivir 2023 in naprej -- Škrabčevi dnevi -- Ljubljana mesto prevajalcev

Pon Okt 16 19:37:30 CEST 2023

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V ned., 15. okt. 2023 ob 09:29
Subject:  Wikivir 2023

Izteka se že 16. leto projekta Wikivir
(https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika
in https://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika),
ki ga prek Slavističnega društva Slovenije financira Ministrstvo za
kulturo. V letu 2023 smo na splet postavili 121 leposlovnih besedil
(nekaj se jih pridruži še do konca tega tedna) v skupnem obsegu
1.351.736 besed
(https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2023).
Sodelovali so študentje z več oddelkov FF UL in tudi študentje z
drugih univerz (https://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Sodelavke_in_sodelavci_leta_2023).
Težišče je bilo na dolgih pripovednih besedilih slovenskih avtorjev,
objavljenih v periodiki (tudi oni v Ameriki), od klasikov pa so bili s
krajšimi teksti zastopani Ivan Cankar, Zofka Kveder, Josip Jurčič,
Fran S. Finžgar, France Bevk, Ivan Pregelj, Prežihov Voranc itd.

Projekt še zdaleč ni zaključen, saj smo si za prihajajoče koledarsko
leto znova zadali ambiciozen cilj, urediti enako količino besedil
slovenske leposlovne klasike, ki so medtem prišla v javno last, s tem
pa omogočiti uporabnikom kar najširši dostop do slovenske literature.
Wikivir ima že lep čas status nekakšnega literarnovednega Frana in je
široko uporabljan zlasti na različnih stopnjah šolanja. Nanj učence in
dijake usmerjajo učitelji, povečini med seboj stanovsko povezani prek
Slavističnega društva Slovenije, pod katerega streho projekt poteka.
Kot nadvse dobrodošel vir nanj opozarjajo tudi knjižnice. V enaki
režiji in v enakem duhu nameravamo nadaljevati tudi v novem
koledarskem letu. Zato lepo vabimo študente vseh letnikov, da se nam
pridružite pri urejanju slovenskega leposlovja (vpišete se na seznam
https://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Sodelavke_in_sodelavci_leta_2024);
s tem boste lahko postali tudi člani Študentske sekcije, ki deluje
znotraj društva.

Urška Perenič (vodja projekta), Neža Kočnik (koordinatorka), Miran
Hladnik (začetnik projekta in striček iz ozadja)

===

From: "Petra Mišmaš" <Petra.Mismas na ung.si>
To: slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 16 Oct 2023 08:55:21 +0200 (CEST)
Subject: Škrabčevi dnevi 13

V petek, 20. oktobra 2023, se bo v Novi Gorici odvila že trinajsta
izvedba jezikoslovnega simpozija Škrabčevi dnevi. Na letošnjem
srečanju se bo zvrstilo petnajst predavanj, ki bodo v okviru različnih
jezikoslovnih teorij in pristopov obravnavala pojave iz različnih
jezikov in z različnih ravni jezika. Sodelujoči prihajajo z akademskih
ustanov v Sloveniji, Avstriji in Italiji, še zlasti pa smo veseli, da
so med njimi tako dolgoletni raziskovalci in raziskovalke jezika kot
tudi študentje in študentke.

Škrabčevi dnevi 13 se bodo tokrat odvijali v samem središču Nove
Gorice, v Xcentru (Delpinova ulica 20, 5000 Nova Gorica), in sicer v
petek, 20. oktobra, s pričetkom ob 8.50 uri. Program dogodka je
dosegljiv na http://skrabcevi-dnevi.zrc-sazu.si

Dogodek poteka v organizaciji Fakultete za humanistiko Univerze v Novi
Gorici, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Raziskovalne
postaje Nova Gorica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske
akademije znanosti in umetnosti.

Toplo vabljeni! Lep pozdrav,
Petra Mišmaš (za Programsko-organizacijski odbor)

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 16 Oct 2023 12:34:13 +0000
Subject: Mednarodni projekt Cities of Translators predstavlja Ljubljano

Mednarodni projekt Cities of Translators v svetovnih velemestih in
literarnih prestolnicah odstira prevajalske kotičke. Okolja, ki jih
zaznamujejo številni prevajalci_ke, raziskuje z različnih vidikov,
prevajalsko dediščino pa postavlja v središče sooblikovanja mest, in
obratno, osvetljuje vpliv (domačega) mesta na prevajalsko delo. Med
mestnimi odpravami nastajajo kartografije prevajalskih pokrajin –
polifoni kolaži besedil, slik, videov in zvočnih posnetkov. Cities of
Translators prevajalce_ke predstavi tudi kot pomembne kulturne
posrednike_ce, razkriva neznane prevajalske zgodbe in povezuje
najrazličnejša prizorišča po vsem svetu.

Tik pred gostovanjem Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu se kot
mesto prevajalk in prevajalcev mednarodni javnosti predstavlja tudi
slovenska prestolnica Ljubljana. V njej namreč že od nekdaj živijo in
ustvarjajo številni prevajalci in prevajalke, ki prevajajo iz tujih
jezikov v slovenščino in obratno. V okviru projekta »Cities of
Translators« je Ljubljana prvič v fotografiji Vida Brezočnika, videih
Klemna Goloba in Urbana Zorka ter v besedi predstavljena z vidika
svoje bogate, a manj znane prevajalske dediščine, ki jo nadaljujejo
številni sodobni prevajalski glasovi. Nekateri med njimi – Lars
Felgner, Ludwig Hartinger, Iztok Ilc, Erica Johnson Debeljak, Amalija
Maček, Ana Pepelnik, Tanja Petrič in Štefan Vevar – so odškrnili vrata
svojih delavnic, pokazali svoje skrite prevajalske kotičke in delili
misli o (ne)prevajanju v slovenskem urbanem središču.

Projekt sta kurirali Tanja Petrič in Amalija Maček. V njegovem okviru
pa je nastal tudi video, ki izpostavlja nekaj »postaj« prevajalskega
sprehoda po Ljubljani, ki smo ga zasnovali in ga razvijamo na Društvu
slovenskih književnih prevajalcev. Vabljeni k branju, gledanju in
poslušanju prispevkov:

Tanja Petrič: Naslednja postaja: LJUBLJANA (video s predstavitvenim
besedilom, fotografskim gradivom in zemljevidom lokacij --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=227c8a1652&e=c575a01b5a);
video je opremljen s slovenskimi, nemškimi in angleškimi podnapisi in
je dosegljiv tudi neposredno na kanalu YouTube.

Amalija Maček: UP (esej --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=b1536b49b1&e=c575a01b5a)

Videointervju z Ludwigom Hartingerjem; pogovor v nemščini s
slovenskimi podnapisi povezuje Amalija Maček
(https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=a2599a9b36&e=c575a01b5a).

Iztok Ilc: Ljubljana je dala. Bo tudi vzela? (esej --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=497d463748&e=c575a01b5a)

Ana Pepelnik: Pisat problem prevajanja | Iskat problem prenašanja
jezika (esej --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=1ad36b3611&e=c575a01b5a)

Štefan Vevar: Obrazi na poti mojega formiranja. Izpovedi tihotapca
pomenov iz zakladnice nemške literature (esej --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=8021dcb29c&e=c575a01b5a)

Erica Johnson Debeljak: Ljubljana, moj zakotni Babilon (esej --
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=7a38fef717&e=c575a01b5a)

Lars Felgner: Domišljijski svetovi onkraj pomaranče in Zlatoroga. Ali
zakaj so prevajalci tudi v dobi umetne inteligence nepogrešljivi (esej
-- https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=905167498e&e=c575a01b5a)

Projekt Cities of Translators finančno podpira Nemško zunanje
ministrstvo, nastaja pa v sodelovanju z ustanovo Literarischen
Colloquium Berlin. Zasnovo projekta je pripravila Aurélie Maurin,
vodita pa ga Peter Dietze in Selma Rezgui.