[SlovLit] Imena bolezni -- Koroške -- Žirovske

[Miran Hladnik]

From: "Gašper Tonin" <toningasper na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 5 Oct 2023 21:21:49 +0200
Subject: Odgovor Ireni Žnidar: Velika/mala začetnica, ko je pridevnik
izpeljan iz lastnega imena (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008159.html)

Spoštovani! V splošnem jeziku oz. neznanstvenih in nestrokovnih
besedilih lahko upoštevamo kar priporočilo, ki ga je lepo podala
Jezikovna svetovalnica
(https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2090/pisanje-bolezni-z-veliko-ali-malo-za%C4%8Detnico),
v besedilih s področja medicine pa je vsaj praksa malce drugačna.
Termini (enobesedni ali večbesedni), ki so nastali iz lastnih imen,
sicer predstavljajo kar precejšnje težave in se jih medicina v zadnjem
času kar malce otepa (so namreč dokaj nepovedni, poleg tega zaradi
»produktivnosti« nekaterih velikih imen medicine hkrati opredeljujejo
več različnih pojmov – Charcotova triada nam npr. lahko pomeni
nistagmus, intencijski tremor in skandirani govor ali pa vročino,
zlatenico in bolečino v trebuhu). Načeloma večina napisanega v
Jezikovni svetovalnici velja tudi za ožjo terminološko normo, pri
Slovenskem medicinskem slovarju pa je zaradi različnih zgodovinskih
razlogov sprejeto, da bolezni, poimenovane po osebah, zapisujemo z
veliko začetnico (torej Parkinsonova bolezen, Fabryjeva bolezen itd.).
Ob tem se lahko sčasoma v povezavi z njimi poimenuje tudi nekatere
druge pojme (parkinsonizem je le sindrom, ki ga večinoma povzroča
Parkinsonova bolezen, termina pa ne označujeta istega pojma), zveza
pridevnika in samostalniškega jedra pa se lahko posamostali (npr.
Dopplerjev pojav --> dopler) – to lepo opišejo tudi v Terminološki
svetovalnici, ki je pravi naslov za vprašanja, povezana s termini
(https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/dopplerjev-pojav-dopler).
Ker se sčasoma nekateri termini še bolj očitno »osamosvojijo« od
lastnega imena, jih lahko počasi sprejmemo kot samostojna občna imena,
poimenovanja za pojem – poleg izgube velike začetnice se na izrazni
ravni lahko prilagodijo tudi drugače (ob Dopplerjevem pojavu se je pri
doplerju npr. izgubil -p-). Sčasoma se povezava s prvotnim lastnim
imenom, svojina, lahko popolnoma izgubi (kar se ob svojilnem
pridevniku sicer malce težje zgodi). Bi danes npr. še kdo pisal
besede, kot so algoritem, mentor in nikotin, z veliko začetnico? – če
seveda ne bi govoril o z njimi povezanih možeh.

Gašper Tonin,
jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju in urednik
znanstvene revije Medicinski razgledi

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Thu, 5 Oct 2023 15:22:55 +0200
Subject: Korotanski novičnik 44/2023

[...] V soboto, 7. 10 ob 10.00 se bo v gostišču Pri Kovaču na Obirskem
pri Železni Kapli pričelo tradicionalno Obirsko srečanje ljubiteljev
slovenske literature, tokrat na temo Popotovanje po domišljijskih
poteh pravljic in njihova vloga v svetu literature. Dopoldne bodo
spregovorili: pisatelj, pesnik, prevajalec in univerzitetni
predavatelj dr. Peter Svetina, pisatelj, urednik, učitelj kreativnega
pisanja in organizator literarnih prireditev Marjan Pungartnik ter
avtorica, novinarka, profesorica in lektorica slovenščine,
soustvarjalka projekta Beri z Mišo Bernarda Volavšek Kurasch. Po
kosilu s časom za izmenjavo izkušenj in sproščen klepet se bo ob 15.00
pričela pravljična ura Pravljica malo drugače z vodilno sodelavko
Slovenska študijske knjižnice iz Celovca Dragano Laketić.

V soboto, 7. 10. ob 17.00 bo na valovih ljubljanskega Radia Ognjišče
na sporedu pogovor s koroškim gostom, slovenistom, zgodovinarjem in
nekdanjim šolskim nadzornikom dr. Teodorjem Domejem. Povod za pogovor
pod naslovom Bolje bi bilo, ko bi se zgodovina zasukala drugače je
bližnja 103-letnica koroškega plebiscita.

Na koncu tokrat razpošiljam še zaprosilo Šole za izobraževanje
odraslih (VHS) na Dunaju, ki nujno išče učitelja/učiteljico za
slovenski jezik za jezikovni tečaj stopnje AI, in sicer že od konca
letošnjega oktobra. Tečaj se je v preteklosti izvajal ob petkih med
16. in 18. uro, so pa glede tega prilagodljivi. Interesent za
poučevanje se lahko direktno poveže z mag. Mariom Lacknerjem, VHS
Wiener Urania & VHS Landstraße, Uraniastraße 1, 1010 Wien,
mario.lackner na vhs.at

===

Miha Naglič: Žirovski besednjak: Izbrane besede (vseh je petsto),
kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in
(po)doživlja avtor te knjige. Ljubljana: Pegaz International, 2019
(Knjižnica Žirovskega občasnika, 25). 596 str.

Miha Naglič: Mihatov besednjak: Izbrane besede (vseh je petsto), kakor
jih v svojem osebnem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor
te knjige. Ljubljana: Pegaz International, 2022 (Knjižnica Žirovskega
občasnika, 30). 863 str.

Predmetne oznake v Cobissu za prvo knjigo so Slovenščina -- Narečja --
Žiri, za drugo pa Naglič, Miha, 1952- -- Spomini -- Slovenščina --
Besedišče.