[SlovLit] Aristej 30 let -- Dan prevajalstva -- Ob Prežihovi 130-letnici v Celovcu

[Miran Hladnik]

Od: Zalozba ARISTEJ <info na aristej.si>
Date: V čet., 28. sep. 2023 ob 18:53
Subject: 30 let Založbe Aristej

Ja, zdaj pa lahko tudi mi zavzdihnemo: Kako čas beži! To jesen mineva
30 let, odkar sem spodaj podpisana ustanovila Založbo Aristej in so
izšle prve slikanice iz zbirke Ada, ki sta jim potem sledili zadnji
knjigi legendarne mariborske pisateljice in profesorice Zlate Vokač,
pa prvi slovenski priročniki za lutkovne tehnologije – Moje lutke
Brede Varl, prvi Pojmovnik – Gledališki, ki ga je napisal Blaž Lukan.
Leto po ustanovitvi je založba v program sprejela revijo Dialogi, pet
let kasneje pa odprla še program humanističnih in družboslovnih izdaj.
Nobenih proslav ne bo, ker bo ta jesen izjemno delovna. Samo spomniti
smo vas hoteli, da založba obstaja že tri desetletja. Raje vas vabimo,
da  spremljate našo prenovljeno spletno stran https://www.aristej.si ,
novice o knjižnem programu na https://www.facebook.com/zalozba.aristej
in o Dialogih na https://www.facebook.com/revijadialogi

Lep pozdrav
mag. Emica Antončič

 ===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 30 Sep 2023 19:35:43 +0000
Subject: Ob mednarodnem dnevu prevajalcev in prevajanja

Iskrene čestitke ob dnevu prevajalcev! 30. september je MEDNARODNI DAN
PREVAJALCEV IN PREVAJANJA. Na ta dan je mednarodno prevajalsko
združenje Fédération Internationale des Traducteurs (FIT) prvič
opozorilo leta 1954 v Parizu. Leta 1991 je FIT svojo idejo razširil v
»svetovni dan prevajalcev«, da bi prevajalski poklic dobil podporo v
čim več državah po vsem svetu. Generalna skupščina OZN pa je 24. maja
2017 sprejela resolucijo 71/288, po kateri se Mednarodni dan
prevajalcev in prevajanja obeležuje po vsem svetu.

CEATL, Evropski svet združenj književnih prevajalcev, v katerega je
včlanjeno tudi Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je letošnji
dan prevajalcev in prevajanja ponovno zaznamoval z videom,
naslovljenim Prevajanje za mir (Translating for Peace). Devetnajst
prevajalk in prevajalcev iz več držav bere različne kratke odlomke iz
romana Vojna nima ženskega obraza Nobelove nagrajenke Svetlane
Aleksijevič. V videu sodeluje tudi slovenski prevajalec omenjenega
dela Jani Rebec, ki je roman prevedel leta 2020 za Založbo Goga. Video
si lahko ogledate tukaj
(https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=ea86492fc9&e=c575a01b5a).

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je v svojem jubilejnem letu
tokratni mednarodni prevajalski praznik obeležilo z dvodnevnim
dogajanjem – s petkovo podelitvijo Sovretove nagrade 2023, ki jo je za
prevod romana Moby Dick ali Kit Hermana Melvilla (Beletrina, 2022)
prejel prevajalec Jernej Županič in s prvim tematskim sprehodom po
prevajalski poti v Ljubljani, ki so jo pripravili mag. Marijan Rupert
iz Rokopisne zbirke NUK, turistična vodnica Barbara Izlakar in
predsednica DSKP Tanja Petrič.

Obenem je v današnjem (sobotnem) Delu izšel članek Petra Raka, ki
prinaša vpoglede v aktualno stanje prevajalskega poklica. Za članek je
predsednica DSKP Tanja Petrič podala nekaj izjav, ki strnjeno orišejo
perečo problematiko na področju književnega prevajanja in vlogo
prevajalk in prevajalcev pri sooblikovanju literarnih sistemov. Članek
lahko preberete tukaj
(https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=e578a21b2a&e=c575a01b5a).

===

Od: Slovenski institut na Dunaju <newsletter na si-dunaj.at>
Date: V pet., 29. sep. 2023 ob 10:41
Subject: Aktualne informacije in opozorila

Drage prijateljice in prijatelji, podpornice in podporniki Slovenskega
inštituta na Dunaju! Slovenski institut na Dunaju v kooperaciji s
Klubom slovenskih študentk in študentov na Dunaju vabita: Lovro Kuhar
– Prežihov Voranc: Ob 130. letnici rojstva. Predavatelj: dr. Mirko
Messner, Celovec, 3. okt. 2023, 18.00, 1010 Dunaj, Hanuschg. 3, dv. 4,
1. nadstr.

Dr. Mirko Messner je svojo doktorsko disertacijo spisal o Prežihu. V
njej se je ukvarjal z zasukom v interpretaciji agrarnega in kmečkega
vprašanja v Prežihovem opusu (Der Wechsel in der Darstellung und
Deutung der Bauern- und Agrarfrage ...) Svojo analizo in ugotovitev je
kritično soočil z literarno-znanstveno recepcijo dela Prežihovega
Voranca, ki je predvladovala svojčas in prevladuje še danes.
Disertacija je izšla (v nemščini) leta 1980 pri celovškem Slovenskem
znanstvenem institutu pod naslovom Prežihov Voranc in kmetijstvo.
Mirko Messner je bil soustanovitelj študentskega lista Kladivo,
(so)organizator napisnih akcij na Koroškem ter Solidarnostnega
komiteja za pravice koroških Slovencev v sedemdesetih letih. Politično
se je ukvarjal tudi kot govornik Komunistične stranke Avstrije za
manjšinska vprašanja in od leta 2006 do 2021 njen statuarni
predsednik. Živi v Celovcu. Moderacija: dr. Štefan Vospernik.