[SlovLit] Starcie narracji: študije slovenskega kolektivnega spomina -- Prešeren v Frankfurtu -- Azijske študije o transhumanizmu

[Miran Hladnik]

Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej. Ur. Jasmina
Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Varšava:
Wydawnictwo Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 291 str.
https://www.wuw.pl/product-pol-18446-Starcie-narracji-Studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej.html
-- Spopad pripovedi: Študije slovenskega kolektivnega spomina. V novi
knjigi je ducat razprav o slovenskem kolektivnem spominu
(kazalo na https://www.wuw.pl/data/links/1d56281c7049c83b3020e47d36a6acad/18446_12973.pdf),
v glavnem literarnovedne narave.

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V sob., 9. sep. 2023 ob 09:51
Subject: France Prešeren in slovenska romantika, Nemški muzej
romantike, Frankfurt, 14. september - 25. november 2023

Leta 2023 je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma.
Obenem pa mineva tudi 175 let od prve objave Zdravljice, posebno
pomembne pesmi izpod peresa velikana slovenske literature, Franceta
Prešerna. Njeni verzi so preživeli vse vojne in prevrate – postali so
celo himna slovenske države; kot taki nudijo najboljši vpogled v
iskanje izraza popolnosti jezika in kulturnega duha, ki ga vodi želja
po mirnem sobivanju ljudi.

Ob tej priložnosti v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom
(SKICA) Berlin in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu odpiramo
razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Prikazuje izbor prvih
in pomembnejših rokopisov ter izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak,
ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
zgodovinski kontekst Prešernovega ustvarjanja in pomembno dediščino,
ki jo je pesnik dal slovenski in evropski kulturi. Domovanje njegovega
dela v evropskem prostoru je bilo utemeljeno tudi marca leta 2020, ko
je Evropska komisija Prešernovi Zdravljici podelila Znak evropske
dediščine in ta dragoceni dokument umestila med najpomembnejše
spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja,
Narodna in univerzitetna knjižnica pa je kot hranilka rokopisa postala
sedež spomeniškega območja.

Avtorja razstave sta prof. ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU) in prof. dr.
Urška Perenič (Filozofska fakulteta UL; ZRC SAZU), koordinirala sta jo
dr. Ines Vodopivec (NUK) in dr. Raphael Stübe (DRM), oblikoval jo je
Maj Blatnik (NUK). Zvočne posnetke Prešernovih pesmi v nemškem jeziku
je prispevala Radiotelevizija Slovenija.

Odprtje razstave bo v četrtek, 14. septembra 2023, ob 18. uri. Na
odprtju bodo obiskovalce nagovorili direktorica Nemškega muzeja
romantike dr. Anne Bohnenkamp, ravnatelj NUK Viljem Leban, generalna
direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS
Barbara Koželj Podlogar in vodja Slovenskega kulturnega centra (SKICA)
Berlin Saša Šavel Burkart. O razstavi bo spregovorila soavtorica dr.
Urška Perenič. Razstava bo na ogled od 15. septembra do 25. novembra
2023 v Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu.

Vljudno vabljeni na odprtje in ogled.

===

https://journals.uni-lj.si/as/issue/view/1078 -- Posebna številka
revije Asian Studies 11/3 (2023): Humanism, Post-Humanism and
Transhumanism in Transcultural Perspective: Asian and European
Paradigms. Uvodnik Jana S. Rošker.