[SlovLit] Spletni korpusi CLASSLA-web za hrvaščino, srbščino in slovenščino -- Vabilo na konferenco v Gradcu -- Prevajalski

[Miran Hladnik]

Od: Taja Kuzman <taja.kuzman na ijs.si>
Date: V pet., 23. jun. 2023 ob 11:07
Subject: [SDJT-L] Spletni korpusi CLASSLA-web za hrvaščino, srbščino
in slovenščino

Pozdravljeni, s središča znanja CLARIN za južnoslovanske jezike
(CLASSLA -- https://www.clarin.si/info/k-center/) z veseljem
sporočamo, da smo objavili pilotne verzije (v0.1) spletnih korpusov
CLASSLA-web za hrvaščino (2,3 milijarde besed), srbščino (2,4
milijarde besed) in slovenščino (1,9 milijarde besed). Poleg tega, da
so korpusi med največjimi zbirkami besedil za vsakega od teh jezikov,
so njihove prednosti še nedavnost besedil (saj so bili zbrani leta
2022), avtomatsko dodani metapodatki o žanrih besedil in jezikoslovni
podatki (https://huggingface.co/classla/xlm-roberta-base-multilingual-text-genre-classifier),
dodani s cevovodom za jezikoslovno označevanje CLASSLA-Stanza
(https://pypi.org/project/classla/ ; uporabljena verzija bo kmalu na
voljo). Po korpusih lahko brskate preko konkordančnikov CLARIN.SI:
Crystal NoSketchEngine, Bonito NoSketchEngine in KonText. Trenutno smo
objavili pilotne verzije korpusov, da izvemo vaše mnenje o njih, proti
koncu leta pa načrtujemo objavo uradnih verzij (v1.0), ne samo teh
treh korpusov, ampak tudi spletnih korpusov za bosanščino,
črnogorščino, makedonščino in bolgarščino.

Vse vas lepo vabimo, da malo pobrskate po korpusih in se nam oglasite
na helpdesk.classla na clarin.si s kakršnimi koli predlogi za izboljšave
— potrudili se bomo, da jih upoštevamo že pri prvi uradni različici.
Poleg tega bomo zelo veseli informacij o tem, ali nameravate uporabiti
korpuse v svojih raziskavah. Vabljeni tudi, da razširite to sporočilo
po svojih kanalih.

Za vse, ki bi želeli izvedeti več o tem, kako se da uporabljati
spletne korpuse za raziskovanje jezika, smo pripravili tudi poljudni
članek o uporabi korpusov CLASSLA-web prek konkordančnikov CLARIN.SI
(https://www.clarin.si/info/k-centre/classla-web-bigger-and-better-web-corpora-for-croatian-serbian-and-slovenian-on-clarin-si-concordancers/).
V članku korak za korakom predstavimo, kako lahko najdete kolokacije v
različnih žanrih, pridobite statistiko o uporabi določenih besed in
najdete primere rabe nestandardnih besed, ki jih ni v slovarjih. Za
iskanje po korpusih in pridobivanje statistike ni potrebno nobeno
tehnično znanje, tako da ste zelo vabljeni, da razširite informacijo o
članku tudi med manj tehnične sodelavce in svoje študente s področja
jezikoslovja, digitalne humanistike, pa tudi poučevanja jezika. Se že
veselimo, da slišimo vaše mnenje o korpusih CLASSLA-web!

Lep pozdrav,
Taja Kuzman, Nikola Ljubešić in številni drugi CLASSLovci

===

From: Laura Fekonja <laura.fekonja na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 23 Jun 2023 12:54:32 +0200
Subject: Vabilo na konferenco v Gradcu

Spoštovani, med 28. in 30. junijem 2023 bo na Inštitutu za slavistiko
Gradec potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Green
Cultures in Eastern Europe. Program je dostopen na tej povezavi:
https://static.uni-graz.at/fileadmin/gewi-institute/Slawistik/Dokumente/Plakat_digital_Green_Cultures_in_Eastern_Europe.pdf

Prijazno vabljeni.
Lep pozdrav
Laura Fekonja Fonteyn

===

http://arhivffweb2020.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/Mail/novicnik23junij2023.html
(Novičnik FF):

Na Univerzi v Ljubljani so v četrtek, 22. 6. 2023, prvič podelili
nagrade dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Nagrado,
poimenovano po prvi osebi, ki je leta 1920 na Univerzi v Ljubljani
pridobila doktorat znanosti, je prejelo šest avtorjev doktorskih del,
za katere je strokovna komisija ocenila, da izpolnjujejo kriterije
odmevnosti v svoji stroki, njihova vsebina pa predstavlja vrhunski
dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Med
nagrajenci je tudi dr. Jakob Lenardič z Oddelka za prevajalstvo
Filozofske fakultete UL za doktorsko delo z naslovom
Skladenjsko-pomenska razčlemba srednjiških zgradb v
tvorbeno-pretvorbeni slovnici. Mentor doktorskega dela je prof. dr.
Gašper Ilc.

https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/424 -- Florence Gacoin
Marks : Ducat trdih orehov: izzivi in podvigi prevajanja francoske
književnosti v slovenski jezik (Razprave FF).