[SlovLit] Iz Padove -- Pogovori o Borisu Pahorju -- Kako živa bo slovenščina -- Festival slovanskih književnosti

[Miran Hladnik]

Od: Polona Liberšar <libersar.polona na gmail.com>
Date: V pon., 12. jun. 2023 ob 08:06
Subject: iz Padove

Spoštovani kolegi, semester se počasi zaključuje in edino prav se zdi,
da vam poročam o dogodkih, ki smo jih pripravili v tem semestru.

Štiri študentke slovenistike v Padovi so se ves semester pripravljale
ne recitacijo slovenske poezije v slovenščini v okviru gledališke
delavnice. Lani smo na našem oddelku prvič pripravili predstavo, kjer
sta dva študenta recitirala slovensko poezijo, letos pa je to postal
pravi spektakel. Pod naslovom Upor smo se združili češčina, grščina,
hrvaščina, madžarščina, poljščina, romunščina, slovenščina in
ukrajinščina in pripravili študente na nastop v naših jezikih.
Februarja smo nenadoma izvedeli, da so študentje vabljeni na
gledališki festival v Lyon, tako da so stekle intenzivne priprave na
ta nastop. Potrebovali pa smo tudi prevod poezij tako v italijanščino
kot francoščino. V italijanščino smo jih prevedli skupaj z
recitatorkami, za prevod v francoščino pa smo se znašli v stiski,
vendar so nas iz zadrege rešili na INALC-u in pod mentorstvom dr. Kaje
Dolar prevedli štiri tudi v francoščino – za kar sem jim ponovno
najiskreneje zahvaljujem. Pred dvema tednoma je tako potekalo
gostovanje v Lyonu, kjer je skupina doživela velik uspeh. V Padovi pa
bodo nastopali konec junija. Prevodi v oba jezika skupaj z originalom
so bili objavljeni v dveh ločenih knjižicah.

Od aprila je pri nas na trimesečnem gostovanju dr. Danila Zuljan Kumar
z ZRC SAZU, ki je pripravila predavanje na temo skladnje v slovenskih
narečjih, sicer pa večino časa namenja študiju, pripravi novih gradiv
in posvetovanju z dr. Hanom Steenwijkom.

Zatem nas je obiskala dr. Matejka Grgič z Oddelka za prevajalstvo
Filozofske fakultete in za študente pripravila izredno poučno in
uporabno predavanje/delavnico na temo prevajanja reklamnih besedil iz
slovenščine v italijanščino. Študentje so bili navdušeni in dogovorili
smo se, da nas ponovno kmalu obišče in nam predstavi še več pogledov
na prevajanje praktičnih besedil in predstavi nova orodja za strojno
prevajanje.

Pred kratkim je Oddelek za jezikoslovne in literarnovedne študije že
pripravil razstavo o Giuseppeju Tartiniju, saj je Tartini v Padovi
živel, tu je tudi pokopan, naš oddelek pa sodeluje pri čezmejnem
projektu TARTini. Kmalu zatem pa smo se poklonili še Plečniku in
postavili razstavo v vhodni avli oddelka. Besedilo razstave sta v
italijanščino prevedla študenta slovenščine v Rimu, Chiara
Santambrogio in Leonardo Ungarini.

Istočasno smo se pripravljali tudi obisk kolegov z ZRC SAZU-ja ter iz
Rezije, Univerze v Vidnu ter z Univerze v Konstanzi, saj je tako v
Sloveniji kot v Italiji in tudi v Nemčiji nastalo nekaj publikacij, ki
se ukvarjajo s slovenskimi narečji na zahodnem robu. Publikacije so
predstavljali Rosanna Benacchio, Luigia Negro in Roberto Dapit, Sandro
Quaglia, Malinka Pila, Marija Stanonik, Han Steenwijk ter Jožica
Škofic. Oddelčna knjižnica je ob tej priložnosti pripravila razstavo
del vseh gostujočih.

Poleg prevodov slovenske poezije v italijanščino je naša študentka
Laura Renesto ponovno sodelovala z drugimi lektorati slovenščine v
Italiji na projektu Energeia, tj. literarni natečaj, na katerem
sodelujejo tudi tri najboljše kratke zgodbe mladih Slovencev. […]

Prijetne počitnice tudi vsem vam in lep pozdrav iz Padove,
Polona Liberšar

===

https://youtu.be/IqURp_TM368 -- Pogovori o Borisu Pahorju - Peter
Kovačič Peršin in dr. Urška Perenič. INR. Youtube 9. 6. 2023. "V
drugem v nizu pogovorov o Borisu Pahorju gostimo pisateljevega
dopisnika Petra Kovačiča Peršina, teologa, slavista, publicista, ki je
prehodil pot od kritičnega študenta teologije do profiliranega in
avtonomnega misleca. Od svojega dvanajstega leta je živel med
duhovniki in imel, z njegovimi besedami, priložnost "globoko spoznati
ta stan" ter priti do spoznanja, "da tu svobodnega duha ni". Prišel je
v temeljni notranji konflikt z institucijo Cerkve - in po tej plati
sta ga pritegnila tako Boris Pahor kot Edvard Kocbek. Prek Kocbeka se
je Peršin dejansko povezal s slovenskim tržaškim pisateljem. Oba sta
bila njegova vzornika, ki sta imela usodo, za katero je naš sogovornik
slutil, da bo njegova. Ko mu je leta 1967 prišla v roke revija Zaliv,
pa se je sploh veliko spraševal, kdo je ta Pahor. Odgovor je našel pri
Kocbeku, ki mu je mdr. povedal, kako se je s Pahorjem spoznal sam, saj
mu je v tridesetih letih 20. stoletja v reviji Dejanje objavil novele
oz. utrinke o tržaškem življenju. Ko je založba iz Milana Jaka Book ob
priporočilu Peršina prevajala Kocbekovo Tovarišijo in je bil Peršin
član Comunione e Liberazione (mednarodnega katoliškega gibanja), pa so
se med vsemi tremi stkale še močnejše vezi. Iz pogovora, ki sega čez
meje Pahorjeve književne republike, prav tako izvemo o notranji
diferenciaciji v vrstah krščanskega socialnega gibanja oz.
demokracije, pa tudi o sindromu sovraštva do vsega krščanskega, ki se
še dandanašnji nadaljuje v liberalnih strukturah. In še marsikaj nam
zaupa sogovornik, ki je bil štiri desetletja neutruden urednik revije
2000, ki jo je Pahor visoko cenil. Zaključuje pa Peršin (tudi skozi
oči Pahorja) z vedno aktualnim vprašanjem slovenstva."

===

https://www.dneviknjige.si/program/cetrtek-15-junij/ -- KAKO ŽIVA JE
IN BO SLOVENŠČINA. Dnevi knjige 15. 6. 2023, 14.00--15.00. Noben
jezik, nobena kultura nista samoumevna, tako nista niti slovenski
jezik in kultura. Na okrogli mizi nas bo zanimalo, kako se do
slovenščine obnašamo v vsakdanjem javnem in zasebnem življenju, v
osrednjem in obrobnem slovenskem kulturnem prostoru. Kakšni sta naša
jezikovna zavest in sporazumevalna zmožnost v času, ko se slovenski
jezik vsakodnevno stika z angleščino, v zamejstvu pa še z drugimi
nacionalnimi jeziki. Kakšen odnos imajo do nje priseljenci in kakšen
odnos imamo mi do slovenščine priseljencev. Koliko je in bo
slovenščina prisotna na digitalnih platformah. Kakšen pomen ima danes
jezik umetnosti, ki nas je v preteklosti konstituiral kot narod.
Poznamo odgovore na ta vprašanja? Že če si jih zastavljamo, smo na
dobri poti. Prireditelj: Slovenski center PEN. Sodelujejo: Mateja
Eniko, Marko Jesenšek, Lenart J. Kučič, Nina Medved, Vilma Purič,
Andreja Žele. Povezuje: Vesna Mikolič.

===

https://www.fsk.si/wp-content/uploads/2023/06/vabilo-1.pdf -- vabilo
na Festival slovanskih književnosti.